Jedro

Vprašanje, kdo so dediči po pokojnem F. M. V., predstavlja predhodno vprašanje po 13. členu ZPP. Dediči so v obravnavani zadevi nujni sosporniki. Velja, da če tožnik toži le nekatere nujne sospornike, ne pa vseh, toži napačno stranko.

Stvarna legitimacija je del tožbenega temelja, zato je od vprašanja ali je pasivna stvarna legitimacija podana, odvisna utemeljenost tožbenega zahtevka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje prekinilo pravdni postopek do pravnomočnega zaključka zadeve, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani (zapuščinsko sodišče) pod opravilno številko IV D 903/2006. 2. Zoper sklep sodišča prve stopnje je vložila pritožbo toženka iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je izpodbijani sklep obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb pravnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), saj ga zaradi pomanjkanja razlogov o odločilnih dejstvih ni mogoče preizkusiti. Sodišče prve stopnje namreč ni obrazložilo pravnega stališča, da je vprašanje, kdo so dediči po pokojnem F. M. V., predhodno vprašanje v predmetni zadevi. Ker izpodbijani sklep ni obrazložen, je kršen tudi 22. in 25. člen Ustave RS. Vprašanje, kdo so dediči, tudi ni predhodno vprašanje v predmetnem postopku, ker bi moralo sodišče prve stopnje tožbo nemudoma zavreči oziroma tožbeni zahtevek zavrniti. Tožbo bi moralo sodišče zavreči, ker niso toženi vsi dediči kot nujni sosporniki. Poleg tega je za odločanje o spornem razmerju pristojen upravni organ in ne sodišče. Glede vseh nepremičnin, ki so predmet tega pravdnega postopka, teče denacionalizacijski postopek. V tem postopku bo upravni organ postavil izvedenca, ki bo določil gradbeno parcelo (funkcionalno zemljišče), preostalo nepozidano zemljišče pa bo vrnjeno denacionalizacijskemu upravičencu. Tožnikom gre le stavba in funkcionalno zemljišče k stavbi, v predmetnem postopku pa zahtevajo lastninsko pravico na celotnih nepremičninah. Njihova pravica bo pomenila oviro za vračanje v naravi, zato v tem delu toženka ne bo pridobila lastninske pravice. Toženka očitno ni pasivno legitimirana, saj ni lastnica predmetnih nepremičnin, temveč bo to lahko postala šele po končanem denacionalizacijskem postopku. Za subjektivno spremembo tožbe (tožeča stranka je dne 2.12.2009 modificirala tožbo na aktivni strani tako, da je na strani tožeče stranke namesto dosedanje drugotožnice Ž. V. vstopil G. V.) toženka ni podala soglasja po drugem odstavku 190. člena ZPP in zato subjektivna sprememba tožbe ni dopustna. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom prekršilo 1. točko prvega odstavka 206. člena ZPP, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.

3. Na pritožbo sta odgovorila tožnika in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po določbi 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja. Po 13. členu ZPP govorimo o predhodnem vprašanju tedaj, kadar je meritorna odločba odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje.

6. Ni utemeljen pritožbeni očitek, da je izpodbijani sklep obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in da toženki krši pravico iz 22. in 25. člena Ustave RS, ker sodišče prve stopnje po mnenju pritožbe ni obrazložilo, zakaj predstavlja vprašanje, kdo so dediči po pokojnem F. M. V., predhodno vprašanje. V nasprotju s pritožbenimi očitki je preizkus izpodbijanega sklepa mogoč. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa namreč izhaja, da se je sodišče prve stopnje strinjalo s stališčem tožnikov iz predloga za prekinitev postopka, da je od ugotovitve dedičev odvisna pasivna stvarna legitimacija.

7. Tudi po presoji pritožbenega sodišča predstavlja vprašanje, kdo so dediči po pokojnem F. M. V., predhodno vprašanje po 13. členu ZPP. Dediči so v obravnavani zadevi nujni sosporniki. Velja, da če tožnik toži le nekatere nujne sospornike, ne pa vseh, toži napačno stranko. Stvarna legitimacija je del tožbenega temelja, zato je od vprašanja ali je pasivna stvarna legitimacija podana, odvisna utemeljenost tožbenega zahtevka. Pritožbene navedbe, da ne gre za predhodno vprašanje po 13. členu ZPP, ker je treba tožbo že sedaj zavreči ali pa tožbeni zahtevek vsaj zavrniti, niso utemeljene. Za odločanje o tožbenemu zahtevku tožnikov je pristojno sodišče. Če ni podana pasivna stvarna legitimacija, se tožbeni zahtevek zavrne in ne zavrže. O utemeljenosti tožbenega zahtevka pa se odloča v končni odločbi, zato zatrjevana neutemeljenost tožbenega zahtevka na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa ne vpliva.

8. Po povedanem je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

9. Na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP je pritožbeno sodišče odločilo še o pritožbenih stroških. Ker toženka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP).