Jedro

Toženec ni trdil, da bi pozval tožnika, da v primernem roku zagotovi ponoven priklop električne energije (primerjaj 16. člen ZPSPP), razen tega pa ni prerekal trditve tožnika, da je toženec uporabljal najete poslovne prostore za opravljanje svoje poslovne dejavnosti. Toženec je zato dolžan plačati tožniku najemnino z ostalimi stroški v času trajanja najemnega razmerja.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se: a) III. točka izreka glasi: Tožbeni zahtevek, ki se glasi: „Toženec je dolžan plačati tožniku 2.600,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 2. 2014 dalje,“ se zavrne.

b) v IV. točki izreka znesek 1.721,65 EUR nadomesti z zneskom 1.463,40 EUR.

II. V ostalem se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožnik je dolžan povrniti tožencu stroške pritožbenega postopka v znesku 182,37 EUR v roku 15 dni.

Obrazložitev

1. Prvo sodišče je dovolilo spremembo tožbe z dne 28. 2. 2014 ter razsodilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 171431/2013 z dne 31. 10. 2013 v veljavi (I. in II. točka izreka). Odločilo je še, da je toženec dolžan plačati tožniku 2.600,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 2. 2014 dalje (III. točka izreka). Tožencu je naložilo tudi plačilo tožnikovih pravdnih stroškov v znesku 1.721,65 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje toženec, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni sodbo tako, da zavrne tožbeni zahtevek, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v novo odločanje. Navaja, da najemna pogodba, ki je bila podlaga sklepu o izvršbi, ni verodostojna listina. Izvršilno sodišče bi moralo zato zavreči predlog za izvršbo, ker pa ni tako ravnalo, bi moralo to storiti pravdno sodišče, saj sklepa o izvršbi ne bi smelo vzdržati v veljavi. Toženec ni prejel prilog tožnikove vloge z dne 28. 2. 2014. Najemna pogodba z dne 1. 7. 2013 nima pravnega učinka, saj tožnik ob sklepanju najemne pogodbe ni bil lastnik nepremičnin, ki so bile predmet najema. Ob sklepanju najemne pogodbe je bilo tožniku jasno, da toženec za potrebe proizvodnje potrebuje električno energijo v poslovnem prostoru. Možnost uporabe električne energije je bila predpogoj za plačilo najemnine. Tožnik je bil dolžan zagotoviti elektro priključek v objektu. Ker je bil elektro priključek 6. 6. 2013 blokiran zaradi neplačil prejšnjega uporabnika, je bil tožnik dolžan zagotoviti vnovičen priklop električne energije. Ker tega ni zagotovil, toženec ni mogel uporabljati prostorov. Zato tudi ni nastopila toženčeva obveznost plačila najemnine. Toženec ni mogel uporabljati objekta tudi zato, ker je bil le-ta ves čas zaklenjen. Zaračunavanje najemnine po 30. 9. 2013 nima podlage v najemni pogodbi, ki je s tem dnem prenehala. Tožnik bi bil morda upravičen do kondikcijskega zahtevka, katerega pa ni postavil. Prvo sodišče je prekoračilo tožbeni zahtevek, saj je obravnavalo tožnikov zahtevek kot obogatitveni mimo tožbenih navedb. Okrajno sodišče v Trbovljah ni bilo pristojno za odločanje v zadevi, saj je bila dogovorjena krajevna pristojnost Okrajnega sodišča v Ljubljani.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Toženčev ugovor krajevne pristojnosti je prepozen (prvi odstavek 22. člena ZPP), razen tega pa je bilo prvo sodišče izključno krajevno pristojno za sojenje v tej zadevi (prvi odstavek 57. člena ZPP).

6. Ker je izvršilno sodišče izdalo sklep o izvršbi na podlagi listine, ki ni bila verodostojna, bi moralo prvo sodišče razveljaviti sklep o izvršbi tudi v delu, v katerem je bilo tožencu naložilo plačilo vtoževane terjatve ter izvesti običajni pravdni postopek. Prvo sodišče ni tako ravnalo in je tožencu naložilo plačilo s potrditvijo dajatvenega dela sklepa o izvršbi, vendar pa ta napaka ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP), saj ni vplivala na odločitev prvega sodišča oz. na zakonitost in pravilnost sodbe. Odločilno je, da je prvo sodišče izvedlo redni pravdni postopek, v katerem je izvedlo pravočasno predlagane dokaze ter jih ocenilo v smislu 8. člena ZPP. Prvo sodišče ni storilo očitane kršitve po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je toženec prejel listine, ki so bile priložene tožnikovi vlogi z dne 28. 2. 2014. To izhaja iz povratnice, razen tega pa je toženec priznal to dejstvo na naroku 23. 10. 2014. 7. Najemna pogodba med pravdnima strankama z dne 1. 7. 2013 je bila veljavna ne glede na to, ali je bil tožnik upravičen razpolagati s poslovnimi prostori. Bistveno je, da je toženec v obravnavanem obdobju uporabljal te prostore.

8. Pritožbene trditve v zvezi z nemožnostjo uporabe poslovnih prostorov zaradi odklopa električne energije in zaklenjenih prostorov predstavljajo nedovoljeno in s tem neupoštevno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP). V ugovoru zoper sklep o izvršbi je toženec trdil le, da je prišlo v času odvijanja njegovega proizvodnega programa do odklopa električne energije v poslovnih prostorih zaradi dolga družbe A. d.o.o. do elektro distributerja, da toženec ni bil dolžan poravnati tega dolga, da je prišlo do nesoglasja in da je bila proizvodnja delno preseljena na drugo lokacijo. Toženec ni trdil, da bi pozval tožnika, da v primernem roku zagotovi ponoven priklop električne energije (primerjaj 16. člen ZPSPP), razen tega pa ni prerekal trditve tožnika v pripravljalni vlogi z dne 28. 2. 2014, da je toženec uporabljal najete poslovne prostore za opravljanje svoje poslovne dejavnosti. Toženec je zato dolžan plačati tožniku najemnino z ostalimi stroški v času trajanja najemnega razmerja (22. 4. 2013 – 30. 9. 2013).

9. Pritožba utemeljeno očita prvemu sodišču, da je prekoračilo tožbeni zahtevek v delu, ki se nanaša na plačilo uporabnine za oktober 2013. Tožnik je za ta del zahtevka trdil le to, da je toženec dolžan plačati uporabnino (enako višini mesečne najemnine v znesku 2.600,00 EUR) na podlagi najemne pogodbe, ker je bila le-ta sklenjena „z oznako predvidenega datuma prenehanja pogodbe.“ Najemna pogodba je bila sklenjena za določen čas, do 30. 9. 2013, s tem, da je bila predvidena možnost sporazumnega skrajšanja trajanja najemnega razmerja (točka 2.1 najemne pogodbe). Ker je najemna pogodba prenehala veljati po 30. 9. 2013, bi tožnik lahko uveljavljal zahtevek za uporabnino za oktober 2013 le na podlagi pravil o neupravičeni pridobitvi, vendar pa ustrezne trditvene in dokazne podlage o tem delu tožbenega zahtevka ni podal. Ker tožba v tem delu ni bila sklepčna, bi moralo prvo sodišče ta del tožbenega zahtevka zavrniti.

10. Pritožbeno sodišče je zato spremenilo sodbo prvega sodišča tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo uporabnine za oktober 2013. Sprememba odločitve o glavni stvari je narekovala tudi spremembo stroškovne odločitve, saj je tožnik delno uspel v sporu (približno 85 %). Zato gredo tožniku pravdni stroški v znesku 1.463,40 EUR.

11. Pritožbeno sodišče je zato delno ugodilo pritožbi in spremenilo sodbo prvega sodišča, kot je razvidno iz izreka, v ostalem pa je zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen in 358. člen ZPP).

12. Toženec je delno uspel s pritožbo (približno 15 %), zato je upravičen do sorazmernega dela stroškov pritožbenega postopka (drugi odstavek 154. člena in drugi odstavek 165. člena ZPP). Te predstavljajo nagrada za postopek s pritožbo v znesku 628,80 EUR, pavšalni znesek za poštne in telekomunikacijske storitve 20,00 EUR in taksa za postopek s pritožbo v znesku 567,00 EUR (odmerjeno v skladu z ZOdvT in ZST-1), skupno 1.215,80 EUR, 15 % tega zneska pa znaša 182,37 EUR.