Jedro

Zakon ne določa, kdaj se postopek o prekršku začne po uradni dolžnosti, vendar mora biti dejanje prekrškovnega organa tako individualizirano, da se nanaša na konkretnega kršitelja in konkretno dejanje, neposredno usmerjeno v pregon storilca zaradi prekrška.

V konkretnem primeru je bil postopek o prekršku začet z izdajo plačilnih nalogov na ime lastnice vozila, s tem pa v celoti izpolnjena procesna predpostavka, ki omejuje začetek postopka o prekršku na trideset dni.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu je s sklepom opr. št. EPVD 94/2014-4510 z dne 13. 1. 2015, storilcu preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, na podlagi obvestila o dveh pravnomočnih plačilnih nalogih MNZ, Uprave uniformirane policije, Specializirane enote za nadzor prometa z dne 13. 8. 2014, št. 50000000689751/2014 in št. 50000000689727/2014. Storilec je zoper ta sklep vložil pritožbo. Sodišče je to s sklepom EPVD 94/2014-4510 z dne 16. 2. 2015 zavrglo kot prepozno. Tako odločitev je potrdilo tudi Višje sodišče v Mariboru s sklepom EPVDp 37/2015 z dne 11. 3. 2015. 2. Zoper navedene sklepe Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu EPVD 94/2014 z dne 13. 1. 2015, EVPD 94/2014 z dne 16. 2. 2015, in Višjega sodišča v Mariboru EPVDp 37/2015 z dne 11. 3. 2015, v zvezi s plačilnima nalogoma MNZ, Uprave uniformirane policije, Specializirane enote za nadzor prometa z dne 13. 8. 2014, št. 50000000689751/2014 in št. 50000000689727/2014 je vrhovni državni tožilec vložil zahtevo za varstvo zakonitosti z dne 21. 5. 2015, v kateri navaja, da je potrebno prekrškovni postopek ustaviti, saj je iz spisovnega gradiva razvidno, da je pregon za oba očitana prekrška dejansko zastaral in sklep o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja nima podlage. Z novelo ZP-1H, ki je začela veljati 13. 6. 2013, je bil namreč prvi odstavek 42. člena ZP-1 dopolnjen tako, da postopka o prekršku, ki je bil ugotovljen s tehničnimi sredstvi in kršitelj s kršitvijo ni bil seznanjen (kot je bilo v obravnavanem primeru) ni dopustno začeti, če od dneva storitve prekrška preteče več kot trideset dni. Iz spisovnega gradiva je razvidno, da je policija izdala oba plačilna naloga dne 17. 10. 2014, prekrška pa sta bila storjena dne 13. 8. 2014. Predlaga, da se zaradi zastaranja postopka o prekršku (3. točka 156. člena ZP-1) izpodbijani sklepi in plačilna naloga razveljavijo in postopek o prekršku oziroma prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja ustavi.

3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 poslalo storilcu, ki v odgovoru navaja, da se strinja z navedbami v zahtevi za varstvo zakonitosti.

B.

4. Vrhovni državni tožilec v zahtevi navaja, da je potrebno prekrškovni postopek ustaviti, saj je iz spisovnega gradiva razvidno, da je pregon za oba očitana prekrška dejansko zastaral in sklep o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja nima podlage. Z novelo ZP-1H, ki je začela veljati 13. 6. 2013, je bil namreč prvi odstavek 42. člena ZP-1 dopolnjen tako, da postopka o prekršku, ki je bil ugotovljen s tehničnimi sredstvi in kršitelj s kršitvijo ni bil seznanjen (kot je bilo v obravnavanem primeru) ni dopustno začeti, če od dneva storitve prekrška preteče več kot trideset dni. Iz spisovnega gradiva je razvidno, da je policija izdala oba plačilna naloga dne 17. 10. 2014, prekrška pa sta bila storjena dne 13. 8. 2014 .

5. Vrhovno sodišče je že sodbi IV Ips 117/2013 z dne 19. 11. 2013 in drugih zavzelo stališče, da ima nova določba prvega odstavka 42. člena ZP-1, ki jo je prinesla novela ZP-1H, naravo procesne predpostavke za začetek postopka in gre torej za procesno določbo, kljub temu da je umeščena med določbe o zastaranju, ki so po stališču Vrhovnega sodišča materialnopravne narave. Z novo določbo je zakonodajalec prekrškovnim organom zgolj naložil dolžnost, da postopek o prekršku začnejo v roku trideset dni od dneva storitve.

6. Vrhovno sodišče je v obravnavanem primeru pribavilo še spisa prekrškovnega organa MNZ, Uprave uniformirane policije, Specializirane enote za nadzor prometa in sicer št. 50000000689751/2014 in št. 50000000689727/2014, na katera se zahteva za varstvo zakonitosti sklicuje. Iz predmetnih spisov je razvidno, da sta bila oba prekrška storjena dne 13. 8. 2014, takoj za tem je dne 14. 8. 2014 Uprava uniformirane policije, Specializirane enote za nadzor prometa izdala plačilna naloga št. 50000000689751/2014 in št. 50000000689727/2014 na ime M. S., ki je bila zavedena kot lastnica vozila.

7. Vrhovno sodišče ugotavlja, da uveljavljana kršitev ni podana. Zakon ne določa, kdaj se postopek o prekršku začne po uradni dolžnosti, vendar mora biti dejanje prekrškovnega organa tako individualizirano, da se nanaša na konkretnega kršitelja in konkretno dejanje. Prav tako mora biti to prvo dejanje pooblaščene uradne osebe prekrškovnega organa neposredno usmerjeno v pregon storilca zaradi prekrška.(1) Iz pribavljenih spisov nedvomno izhaja, da je bil postopek o prekršku začet dne 14. 8. 2014, s tem pa v celoti izpolnjena procesna predpostavka, ki omejuje začetek postopka o prekršku na trideset dni.

C.

8. Po ugotovitvi, da uveljavljana kršitev 3. točke 156. člena ZP-1 ni podana (prvi odstavek 424. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1), je Vrhovno sodišče zahtevo vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti kot neutemeljeno zavrnilo (425. člen ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1).

(1) P. Čas et al, Zakon o prekrških s komentarjem, Ljubljana: GV Založba, 2005, str. 241.