Jedro

Pogoj za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je vsaka oblika krivde delavca. Ob ugotovitvi sodišča, da je bil tožnik v takem psihičnem stanju, da si zaradi strahu pred napakami ni mogel pomagati drugače, kot da stroj ustavlja in na njem v več nočnih izmenah za dalj časa prekinja z delom, mu za očitane kršitve ni mogoče očitati nobene oblike krivde oziroma subjektivne odgovornosti.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka sama krije svoje revizijske stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku ponovno ugodilo tožbenemu zahtevku za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ki jo je tožena stranka podala tožniku dne 1. 9. 2011. Hkrati je ugodilo zahtevku za vrnitev tožnika na delo s priznanjem vseh pravic iz delovnega razmerja, vključno z izplačilom mesečnega nadomestila plače v bruto znesku 1.020 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti mesečnih neto zneskov do plačila ter zahtevku za prijavo v socialna zavarovanja in povrnitev stroškov postopka. Tudi po dopolnitvi dokaznega postopka z zaslišanjem izvedenca psihiatra je presodilo, da ob izpolnitvi drugih pogojev za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi storjenih kršitev delovnih obveznosti v času od 7. 6. 2011 do 30. 6. 2011 tožnik zaradi psihičnih težav ni bil odgovoren za storjene kršitve.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Sodišču očita bistveno kršitev v smislu 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ker se ni opredelilo do njenih navedb, da je bil tožnik v času očitanih kršitev sposoben za delo, in predlaganih dokazov v zvezi s tem. Hkrati sodišču v zvezi z neupoštevanjem dokazov in dokazno oceno ter nejasnostjo razlogov sodbe očita bistvene kršitve iz 14. in 15. točke drugega odstavka navedenega člena ZPP ter neupoštevanje napotkov iz razveljavitvenega sklepa revizijskega sodišča, izdanega v prvem postopku v tej zadevi. Navaja, da se sodišče do prvih dveh očitanih kršitev z dne 7. 6. 2011 in 14. 6. 2011 v zvezi z neustrezno nastavitvijo stroja sploh ni posebej opredelilo. Glede na ugotovitve izvedenca pa tudi sicer sodišču očita zmotno uporabo materialnega prava, saj iz teh ugotovitev ne izhaja, da bi bil tožnik v času storjenih kršitev neprišteven, oziroma da ne bi bila podana njegova odgovornost za storjene kršitve, glede na to, da je pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga pravno upoštevna vsaka oblika krivde. Graja odločitev sodišča tudi zato, ker ni upoštevalo njenega podrednega predloga za odločitev v smislu sodne razveze pogodbe o zaposlitvi.

4. V odgovoru na revizijo tožnik prereka revizijske navedbe in predlaga zavrnitev revizije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. V reviziji očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka niso podane. Sodišče se je na podlagi dodatnega zaslišanja izvedenca psihiatra obrazloženo opredelilo, da je bil tožnik v času očitanih kršitev nesposoben opravljati delo in s tem v zvezi utemeljeno zavrnilo dodatni dokazni predlog za imenovanje drugega izvedenca. Kolikor tožena stranka sodišču očita zmotno dokazno oceno in nejasnost razlogov sodbe ter neupoštevanje napotkov iz razveljavitvenega sklepa, se ti očitki dejansko nanašajo na nestrinjanje z ugotovljenim dejanskim stanjem glede tožnikovega psihičnega stanja v spornem obdobju, kar ni dovoljen revizijski razlog (tretji odstavek 370. člena ZPP). V pretežni meri pa se ti očitki nanašajo dejansko na zmotno presojo tožnikove krivdne odgovornosti tudi glede na ugotovitve izvedenca, ki jih je sodišče sprejelo.

7. Za odločitev v zadevi so bistvene naslednje ugotovitve sodišča: - Tožnik je v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi pri toženi stranki delal na stebelnem rezkalnem stroju z CNC nadgradnjo in je bil za samostojno delo na tem stroju ustrezno usposobljen in bil pripravljen delati tudi v nočni izmeni.

- Že dne 19. 7. 2010 je bilo tožniku utemeljeno podano pisno opozorilo na kršitve obveznosti z možnostjo odpovedi v primeru ponovne kršitve, ker je v času obratovanja zapustil rezkalni stroj in se je v tem času zaradi popustitve vpetja obdelovanec premaknil, tako da je bil obdelovanec neuporaben.

- Tožnik ni zanikal v odpovedi očitanih ravnanj, to je da je v nočni izmeni dne 7. 6. 2011 v program rezkalnega stroja vnesel nepravilen podatek in potem na prvem izdelku ustreznosti le-tega ni preveril, tako da sta bila z napačnimi dimenzijami izdelana še preostala dva izdelka. Podobno pa je ravnal tudi dne 14. 6. 2011, ko je površno prebral podatke iz načrta izdelka; v nočni izmeni pa je v dnevih 24. 6. in od 27. 6. do 30. 6. 2011 samovoljno ustavljal rezkalni stroj in na njem ni delal v trajanju od 3 do 6 ur, praktično do poteka nočne izmene, ob zaključku katere je stroj zopet zagnal. - Tožena stranka (njen direktor) se je s takim ravnanjem tožnika seznanila na neformalnem pogovoru dne 4. 7. 2011, tako da je bila odpoved dne 1. 9. 2011 podana pravočasno.

- Po navedenem razgovoru je odšel tožnik k zdravniku in je bila dne 5. 7. 2011 pri tožniku ugotovljena depresivna simptomatika.

- Glede na ugotovitve sodnega izvedenca psihiatra, ki jih sodišče sprejema, se je tako tožnikovo psihično stanje razvijalo dalj časa, torej v času storitve očitanih kršitev. Pri tem pa v tem času tožnikova razumska komponenta ni bila okrnjena in se je tožnik zavedal, da takšne ustavitve stroja pomenijo kršitev in toženi stranki povzročajo škoda. Tožnikova voljna komponenta oziroma sposobnost pa je bila bistveno okrnjena, tako da je tožnik vedel, da ne sme ustaviti dela na stroju, vendar si zaradi strahu, da ne bi delal na stroju napak, ni mogel pomagati.

8. Utemeljeno revizija navaja, da je lahko pogoj za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga vsaka oblika krivde delavca. Ob ugotovitvi sodišča, da je bil tožnik v takem psihičnem stanju, da si zaradi strahu pred napakami ni mogel pomagati drugače, kot da stroj ustavlja in na njem v večih nočnih izmenah za dalj časa prekinja z delom, dejansko tožniku za očitane kršitve ni mogoče očitati nobene oblike krivde oziroma subjektivne odgovornosti. Po ugotovitvah izvedenca, ki jih sodišče sprejema, je bila namreč tožnikova volja glede možnosti drugačnega ravnanja v zvezi s tem izključena. To očitno velja tudi za predhodne kršitve v zvezi z napačnim vnosom podatkov v program stroja in kontrolo izdelkov.

9. Sodišče je utemeljeno presodilo, da zaradi napačno ugotovljene odgovornosti tožnika za očitane kršitve razmerje med strankama ni moglo biti tako porušeno, da nadaljevanje delovnega razmerja tožniku ne bi bilo mogoče. Zato ni zmotno uporabilo materialnega prava, ko ni sledilo podrednemu predlogu tožene stranke za odločitev v smislu sodne razveze, namesto vrnitve tožnika na delo.

10. Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

11. Odločitev o stroških odgovora na revizijo temelji na določbi prvega odstavka 155. člena ZPP.