Jedro

Sodba, s katero je sodišče prve stopnje ugodilo tožbi in odpravilo izpodbijani upravni akt, ni odločitev, s katero bi bil postopek odločanja o upravni zadevi končan, saj z njo ni bilo dokončno odločeno o pravici ali pravnem interesu posameznika oziroma organizacije.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ugodilo tožbi in odpravilo 2. točko izreka sklepa Župana Občine Dol pri Ljubljani (v nadaljevanju drugostopenjskega upravnega organa), št. 360-0004/2007-72 z dne 17. 12. 2012 ter odločilo o stroških postopka. Z navedeno odločbo je drugostopenjski upravni organ v ponovnem postopku(1) : odpravil sklep Občinskega urada (v nadaljevanju prvostopenjskega upravnega organa), št. 360-0004/2007-63 z dne 1. 8. 2011, v ostalem pa pritožbo zavrnil (1. točka izreka sklepa); odločil, da se v postopku izbira izvajalca javno-zasebnega partnerstva ne opravi in se vlogi A., d. o. o., in tožeče stranke zavrneta ter postopek ustavi (2. točka izreka sklepa); odločil o stroških postopka (3. točka izreka sklepa drugostopenjskega upravnega organa). Prvostopenjski upravni organ pa je z navedenim sklepom z dne 1. 8. 2011 ustavil postopek v zadevi podelitve koncesije za opravljanje izbirne gospodarske javne službe urejanje javne razsvetljave.

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je na podlagi spisovne dokumentacije presodilo, da gre v obravnavanem primeru za javnonaročniško in ne koncesijsko partnerstvo, saj večino poslovnega tveganja, povezanega z opravljanjem storitev, nosi tožena stranka (naročnik javnega naročila). Naročnik pa mora postopek, ki ima naravo javnonaročniškega razmerja, skladno z določbo drugega odstavka 27. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (v nadaljevanju ZJZP) izpeljati na podlagi predpisov s področja javnega naročanja. Navaja še, da obravnavane zadeve sodišče toženi stranki ni vrnilo v ponovni postopek, saj gre za takšno nezakonitost izpodbijanega upravnega akta, ki je v ponovljenem postopku ni mogoče sanirati.

3. Zoper navedeno sodbo je po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 tožena stranka (v nadaljevanju revidentka) vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z razlogi iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu in zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da gre v obravnavanem primeru za koncesijo, zato je bil postopek pravilno voden skladno z določbami ZJZP in ne na podlagi določb Zakona o javnih naročilih (v nadaljevanju ZJN-2). Če pa je sodišče prve stopnje mnenja, da gre za javnonaročniško razmerje, bi se moralo izreči za nepristojno, saj je za spore v zvezi s postopki po ZJN-2 pristojna Državna revizijska komisija. Vrhovnemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno sojenje, tožeči stranki pa naloži povrnitev stroškov za revizijo.

K I. točki izreka:

4. Revizija ni dovoljena.

5. V obravnavanem primeru sta občinska upravna organa podelitev izvajanja predmetne gospodarske javne službe zasebniku na podlagi javnega razpisa obravnavala kot koncesijsko razmerje (glede na vsebino javne službe kot koncesijo storitev) ter skladno s tem vodila predmetni postopek na podlagi določb Zakona o gospodarskih javnih službah (v nadaljevanju ZGJS) in ZJZP. Ob takšni predpostavki vsebine razmerja je v postopku zoper odločbo o izbiri oziroma akt, s katerim se konča postopek izbire, zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu (63. člen in tretji odstavek 59. člena ZJZP). Po presoji Vrhovnega sodišča prvostopenjsko sodišče ob preizkusu procesnih predpostavk ni imelo podlage za zavrženje tožbe zaradi sodne nepristojnosti, saj je moralo postopek in izdane akte občinskih upravnih organov (glede na to, da se je postopek vodil kot postopek za podelitev koncesije na podlagi določb ZGJS in ZJZP) vsebinsko presojati ne glede na to, da je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ugotovilo, da ne gre za koncesijsko, ampak za javnonaročniško razmerje (če gre za javnonaročniško razmerje, je pravno varstvo po določbi 62. člena ZJZP zagotovljeno v revizijskem postopku v skladu z ZJN-2 in z zakonom, ki ureja revizijo postopkov oddaje javnih naročil).

6. Revizija je po določbi prvega odstavka 83. člena ZUS-1 izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje. Njen namen je zagotoviti pravilno in zakonito sodno odločbo v konkretnem upravnem sporu ter enotnost pravnega reda in s tem povezane enotne uporabe zakonov. Uresničevanje navedenega namena je smotrno, ko je postopek odločanja o upravni zadevi zaključen oziroma v celoti končan. Upravni spor je namreč namenjen zagotavljanju sodnega varstva pravic in pravnih interesov posameznikov in organizacij zoper odločitve in dejanja organov javne oblasti (1. člen ZUS-1), revizija pa je končno in zadnje izredno pravno sredstvo, ki takšno sodno varstvo zagotavlja.

7. V obravnavani zadevi je bil s sodbo sodišča prve stopnje odpravljen v upravnem sporu izpodbijani upravni akt - odločba v delu (2. točka izreka drugostopenjske odločbe), v katerem sta bili zavrnjeni vlogi dveh prijaviteljev na javni razpis in ustavljen postopek za izbiro izvajalca javno-zasebnega partnerstva. V veljavi je ostala izpodbijana odločba v delu (1. točka izreka drugostopenjske odločbe), s katerim je bil odpravljen sklep prvostopenjskega upravnega organa z dne 1. 8. 2011 (s katerim je bil postopek v zadevi podelitve „koncesije“ za opravljanje izbirne gospodarske javne službe urejanja javne razsvetljave ustavljen). To pomeni vrnitev v stanje pred izdajo odpravljene odločbe tožene stranke in prvostopenjskega upravnega organa, to je v stanje, ko o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke ni dokončno odločeno. Zaradi pravnih učinkov, določenih z zakonom (tretji in četrti odstavek 64. člena ZUS-1), bo morala tožena stranka (njen prvostopenjski organ) ravnati v skladu z napotki sodišča in temu ustrezno obravnavati tako vlogo tožeče stranke kot tudi sam javni razpis v skladu z določbami, ki veljajo za javnonaročniška razmerja.

8. Ne glede na posebnosti obravnavanega primera je Vrhovno sodišče sledilo svoji dosedanji praksi v podobnih procesnih primerih (glej 9. točko te obrazložitve) in je revizijo tožene stranke zavrglo, saj sodba, s katero je sodišče prve stopnje ugodilo tožbi in odpravilo izpodbijani upravni akt (ker je ugotovilo, da bi se postopek moral voditi po pravilih, ki valjajo za javna naročila, izpodbijani akt pa je bil izdan po postopku za podelitev koncesije), ni odločitev, s katero bi bil postopek odločanja o upravni zadevi končan, saj z njo ni bilo dokončno odločeno o pravici ali pravnem interesu posameznika oziroma organizacije. Takšna sodba se tudi ne izvršuje v smislu določb 102. člena ZUS-1. 9. Revizija v skladu z ustaljenim stališčem Vrhovnega sodišča ni dovoljena (npr. zadeve X Ips 1390/2005, X Ips 820/2007, X Ips 679/2008, X Ips 495/2010).

10. Nedovoljeno revizijo je zato revizijsko sodišče zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1. 11. O stroških postopka Vrhovno sodišče ni odločalo, saj sodišče na podlagi prvega in drugega odstavka 163. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 o stroških postopka odloča le na zahtevo stranke, v kateri mora stranka opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo, česar pa revidentka v obravnavani reviziji ni storila.

(1) Upravno sodišče RS je v predmetnem postopku izbire koncesionarja za opravljanje izbirne gospodarske javne službe urejanja javne razsvetljave v Občini Dol pri Ljubljani na podlagi javnega razpisa z dne 16. 4. 2008 odločalo že tretjič. Najprej je s sodbo I U 1101/2009 z dne 29. 6. 2011 odpravilo odločbo prvostopenjskega organa z dne 5. 3. 2009 o izbiri koncesionarja in zadevo vrnilo temu organu v ponovni postopek. Po ponovno izvedenem upravnem postopku, v katerem je prvostopenjski organ s sklepom z dne 1. 8. 2011 ustavil postopek izbire, drugostopenjski organ pa je z odločbo z dne 20. 9. 2011 pritožbi delno ugodil in odločil, da se izbira javno-zasebnega partnerstva ne izvede, zavrnil vlogi obeh prijaviteljev in ustavil postopek, pa je po vloženi tožbi tožeče stranke prvostopenjsko sodišče s sodbo I U 1730/2011 z dne 30. 11. 2012 odpravilo odločbo drugostopenjskega organa in vrnilo zadevo drugostopenjskemu organu v ponovno odločanje.