Jedro

S pripravljalnima vlogama in z navedbami na naroku je tožena stranka na poziv sodišča prve stopnje in v skladu z razveljavitvenim sklepom pritožbenega sodišča natančneje obrazložila pravočasno predložene podatke o statusu in številu delavcev, ki jim je delovno razmerje prenehalo v istem časovnem obdobju kot tožnici. Kot je ugotovilo že sodišče druge stopnje, v tem obsegu ni šlo za navajanje novih dejstev ali predlaganje novih dokazov, kar pomeni, da tudi ni moglo priti do kršitve določbe drugega odstavka 362. člena ZPP.

Med večje število delavcev iz 96. člena ZDR se lahko uvrščajo le tisti delavci, ki jim bo pogodba o zaposlitvi tudi odpovedana iz poslovnega razloga, na pa tudi delavci, ki jim pogodba o zaposlitvi preneha na drugi zakonski podlagi.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je tožena stranka podala tožnici dne 12. 12. 2008. Posledično je zavrnilo tudi nadaljnje tožbene zahtevke za ugotovitev, da tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo, za priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja ter za vrnitev nazaj na delo. Presodilo je, da je zaradi zmanjšanja naročil in posledično ukinitve tretje izmene pri toženi stranki dejansko prenehala potreba po opravljanju dela štirih delavk (od skupaj 14), ki so delale na delovnem mestu kontrolorke. Tožnici je bilo skupaj z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ponujeno drugo delovno mesto z nazivom »delavka po normi« v proizvodnji, vendar ga ni sprejela. Pri odločitvi, katerim delavkam bo odpovedana pogodba o zaposlitvi, se je tožena stranka držala načela senioritete, kar po presoji sodišča prve stopnje ni diskriminatorno in iz tega razloga izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi ni nezakonita. Presodilo je tudi, da je tožena stranka postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi izvedla skladno z določili Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR), saj ni bila dolžna izdelati programa reševanja presežnih delavcev, in zaključilo, da je tožnici delovno razmerje na podlagi izpodbijane odpovedi zakonito prenehalo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. V celoti se je strinjalo z dejanskimi ugotovitvami in pravnim zaključkom sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. V reviziji ponavlja pritožbene navedbe, da je tožena stranka v nasprotju z določbo drugega odstavka 362. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v ponovljenem postopku navajala nova dejstva in predložila nove dokaze. Ker sta sodišči druge in prve stopnje slednje upoštevali, je podana relativna bistvena kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, ki je tudi vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe. Nadalje graja dokazno oceno obeh sodišč glede dejstev, odločilnih za presojo utemeljenosti odpovednega razloga, in ponovno opozarja na dejstvo, da je tožena stranka v času odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici z drugimi delavci sklepala pogodbe o zaposlitvi za določen čas zaradi začasno povečanega obsega dela na istem delovnem mestu, tj. za dela v kontroli. Obema sodiščema očita tudi bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker se nista opredelili do vseh odločilnih dejstev, ter da sta zmotno uporabili materialno pravo glede vprašanja kršitve določb členov od 96 do 102 ZDR, saj sta spregledali namen in pomen zakonske ureditve odpovedi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov. V zvezi s tem vztraja na stališču, da bi bilo treba vse delavce, ki jim je pri toženi stranki prenehalo delovno razmerje, ne glede na to, ali so bili zaposleni za nedoločen ali določen čas oziroma preko agencij, obravnavati enotno, saj je le tako mogoče preprečiti očitno izogibanje tožene stranke postopkom, ki jih v tej zvezi predpisuje ZDR.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Po določbi 371. člena ZPP revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v delu, v katerem se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri materialno pravni presoji izpodbijane sodbe je revizijsko sodišče vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in preizkušalo sodišče druge stopnje. Po izrecni določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zato ni mogoče upoštevati vseh tistih navedb v reviziji, iz katerih izhaja le, da se tožnica ne strinja z ugotovljenim dejanskim stanjem in dokazno oceno sodišča. 6. Revizijski očitek bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen, saj izpodbijana sodba in sodba sodišča prve stopnje imata razloge o odločilnih dejstvih in ju je mogoče preizkusiti.

7. Tožnica sodišču očita, da je upoštevalo dejstva in dokaze, ki naj bi jih tožena stranka navedla prepozno, in s tem v zvezi uveljavlja (relativno) bistveno kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Gre za kršitev določbe drugega odstavka 362. člena ZPP, ki je po navedbah tožnice vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe.

Navedeno kršitev je tožnica sodišču prve stopnje očitala že v pritožbi, ker pa je sodišče druge stopnje ni odpravilo, jo izpostavlja še v reviziji.

8. Sodišče druge stopnje je v razveljavitvenem sklepu Pdp 711/2009 z dne 15. 10. 2009 sodišču prve stopnje naložilo dopolnitev dokaznega postopka z ugotovitvijo, ali je šlo pri toženi stranki za odpoved večjemu številu delavcev v smislu določb 96. člena ZDR. Po določbi prvega odstavka 362. člena ZPP mora sodišče prve stopnje opraviti vsa pravdna dejanja in obravnavati vsa sporna vprašanja, na katera je opozorilo sodišče druge stopnje v svojem razveljavitvenem sklepu. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje to storilo in upoštevaje tudi določbo 285. člena ZPP, ki sodišču nalaga dolžnost materialnega procesnega vodstva, toženo stranko pozvalo k dodatnim pojasnilom pravočasno podanih navedb in predlaganih dokazov. S pripravljalnima vlogama in z navedbami na naroku je nato tožena stranka na poziv sodišča prve stopnje in v skladu z razveljavitvenim sklepom pritožbenega sodišča natančneje obrazložila pravočasno predložene podatke o statusu in številu delavcev, ki jim je delovno razmerje prenehalo v istem časovnem obdobju kot tožnici. Kot je ugotovilo že sodišče druge stopnje, v tem obsegu ni šlo za navajanje novih dejstev ali predlaganje novih dokazov, kar pomeni, da tudi ni moglo priti do kršitve določbe drugega odstavka 362. člena ZPP.

9. V zvezi z revizijskimi navedbami, da sta sodišči druge in prve stopnje spregledali namen in pomen zakonske ureditve odpovedi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, revizijsko sodišče pritrjuje stališču obeh sodišč, da se med večje število delavcev iz 96. člena ZDR lahko uvrščajo le tisti delavci, ki jim bo pogodba o zaposlitvi tudi odpovedana iz poslovnega razloga, na pa tudi delavci, ki jim pogodba o zaposlitvi preneha na drugi zakonski podlagi.(1) ZDR vprašanje večjega števila delavcev (96. člen) in vprašanje programa razreševanja presežnih delavcev s tem v zvezi (99. člen) obravnava pod podnaslovom "Odpoved večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov". Prav tako so v seznam presežnih delavcev, ki je del programa njihovega razreševanja iz 99. člena ZDR, lahko uvrščeni le delavci, ki jim bodo iz tega razloga odpovedane pogodbe o zaposlitvi. Delavci, ki jim pred sprejemom programa razreševanja presežnih delavcev preneha delovno razmerje na drugih podlagah, tako ne morejo sodelovati v krogu izbire presežnih delavcev, niti ne morejo biti sicer neposredno vključeni v ta program.

10. Iz dejanskih zaključkov, na katere je revizijsko sodišče vezano, izhaja, da je v relevantnem obdobju tožena stranka iz poslovnega razloga odpovedala pogodbo o zaposlitvi le sedmim delavcem, ki so bili pri njej zaposleni za nedoločen čas, pri čemer tudi nobenemu od delavcev, ki so bili zaposleni za določen čas ali so bili k njej napoteni na delo preko agencij, ni predčasno prenehalo delovno razmerje oziroma niso bili »vrnjeni agenciji«. Glede na določbe 96. člena ZDR tako ni šlo za večje število delavcev, kar pomeni, da tožena stranka ni bila dolžna sprejeti ustreznega programa razreševanja presežnih delavcev.

11. V zvezi s presojo utemeljenosti poslovnega razloga revizijsko sodišče poudarja, da je vprašanje, ali je dokazan utemeljen odpovedni razlog, v prvi vrsti dejansko in šele nato pravno. Za zakonito redno odpoved pogodbe o zaposlitvi mora delodajalec dokazati predvsem, da je zatrjevani razlog resen in utemeljen (drugi odstavek 88. člena v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZDR). V primeru poslovnega razloga mora dokazati, da je zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na njegovi strani prenehala potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (prva alineja prvega odstavka 88. člena ZDR).

Pri tem velja, da organizacijske rešitve v zvezi z ekonomsko uspešnostjo poslovanja ostajajo v avtonomni sferi delodajalca. Sodišče ne presoja, ali je sprememba v organizaciji družbe potrebna in smotrna. Preverja lahko le, ali ni morda le navidezna.

12. Ob dejstvu, da se je tožena stranka odločila za ukinitev tretje izmene zaradi zmanjšanega obsega naročil, je sodišče pravilno presodilo, da je taka organizacijska rešitev pomenila utemeljen poslovni razlog v smislu prvega in drugega odstavka 88. člena ZDR. Potreba po opravljanju tožničinega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi je namreč dejansko prenehala. Tožnica temu zaključku v reviziji nasprotuje z grajanjem dokazne ocene, kar glede na določbo tretjega odstavka 370. člena ZPP ne more biti predmet revizijskega preizkusa, in s ponavljanjem pritožbenih navedb o tem, da je tožena stranka v času, ko je njej odpovedala pogodbo o zaposlitvi, za isto delovno mesto z drugimi delavci sklepala pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Na te navedbe je izčrpno ter po vsebini pravilno odgovorilo že sodišče druge stopnje, in revizijsko sodišče k tem razlogom nima kaj dodati.

13. Glede na navedeno revizijski razlogi v zvezi z odločitvijo o zavrnitvi tožbenega zahtevka za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi in v zvezi z zavrnitvijo s tem povezanih dajatvenih zahtevkov niso podani. Zato je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

Op. št. (1): Prim. sklep VS RS VIII Ips 70/2010 z dne 21. 6. 2011.