Jedro

Postavljena revizijska vprašanja so prepletena z dejanskimi okoliščinami, prav tako pa že iz vprašanj samih izhaja obča nepomembnost. Odgovor Vrhovnega sodišča torej ne bi presegel pomena, ki ga ima za stranko v obravnavani zadevi.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarne in podredne zahtevke tožnika na plačilo (II. in III. točka izreka), ugodilo pa je tožbenemu zahtevku prve toženke zoper tožnika in mu naložilo, da ji plača 31.088,78 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo tožnikovi pritožbi in sodbo sodišča prve stopnje v IV. točki izreka spremenilo tako, da se tožbeni zahtevek prve toženke zoper tožnika zavrne. Posledično je spremenilo še stroškovno odločitev. V preostalem delu je zavrnilo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije glede številnih ter obsežnih vprašanj na 6 straneh predloga za dopustitev revizije.

4. Predlog ni popoln.

5. Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v 367.a členu določa, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. V četrtem odstavku 367.b člena ZPP je določeno, da mora predlagatelj v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.

6. Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo,(1) da je prav konkretna in natančna opredelitev pravnega vprašanja bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije, podana obrazložitev v predlogu pa se mora nanj tudi problemsko in silogistično osredotočati. Šele tako popoln predlog nato omogoča revizijskemu sodišču, da opravi presojo zatrjevane pomembnosti vprašanja tudi v sistemski luči glede pomena za pravni red in sodno prakso.

7. Navedene zahteve, ki so do strank stroge, niso namenjene same sebi, marveč je njihovo spoštovanje nujno za zagotovitev precedenčne vloge Vrhovnega sodišča. Stroga zakonska zahteva po drugi strani ni nepremostljiva niti ne težko premostljiva, saj ZPP za zastopanje pred Vrhovnim sodiščem (vključno s postopkom za dopustitev revizije) predpisuje obvezno zastopanje po odvetniku(2) in odvetnikom ta naloga ne bi smela biti nerešljiva.(3)

8. Obravnavani predlog za dopustitev revizije zahtev, ki jih določa četrti odstavek 367.b člena ZPP, ne izpolnjuje. Predlog je nesorazmerno dolg, saj obsega 22 tipkanih strani (in kar pet strani vprašanj), v določenem delu pa je utemeljitev prepis pritožbenih navedb. Tudi postavljena vprašanja ne zadostijo zahtevi po kratkosti (jedrnatosti), natančnosti in jasnosti. V razmerju do že pravnomočne sodne _odločbe_ gre namreč le za vnaprej predvideno možnost izredne dopustitve pomembnega in osredotočenega pravnega vprašanja, katerega namen že v zasnovi presega zasebno ambicijo le konkretnega primera, pa čeprav je nanjo eksistencialno vezan.(4) V obravnavanem predlogu pa so postavljena vprašanja prepletena z dejanskimi okoliščinami, prav tako pa že iz vprašanj samih izhaja obča nepomembnost. O_dgovor Vrhovnega sodišča torej ne bi presegel pomena, ki ga ima za stranko v obravnavani zadevi. Tožnik niti v utemeljitvi predloga ne uspe izkazati, da bi revizijska obravnava posameznega vprašanja presegla pomen konkretne zadeve ter ne utemelji splošne pomembnosti odgovorov za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava preko sodne prakse._

9. Glede na navedeno Vrhovno sodišče ocenjuje, da je predlog nepopoln, zato ga je na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrglo.

10. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu vrhovnih sodnikov, ki so navedeni v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

(1) Prim. sklep VSRS II DoR 341/2019, II DoR 382/2019, II DoR 191/2020 in številne druge.

(2) Izjema velja le za stranke, ki so same opravile pravniški državni izpit. (3) Tako Vrhovno sodišče v sklepu II DoR 189/2017 in II DoR 185/2022. (4) Glej sklep VSRS II DoR 501/2018.