Jedro

Delovno mesto tožnice je bilo ukinjeno, razlog za to je bila drugačna organizacija dela kontrole kakovosti. Ukinitev delovnega mesta torej ni bila fiktivna in sodišče ni ugotovilo, da bi bila izvedena z namenom tožnico obravnavati diskriminatorno.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 2. 3. 2011 ter za priznanje delovnega razmerja in plačila nadomestila plače od 17. 4. 2011 do 29. 3. 2013. Zavrnilo je tudi zahtevka za plačilo odškodnine zaradi nezakonite odpovedi in odškodnine zaradi kršitve prepovedi diskriminacije. Tožnica je opravljala delo tehnologa kontrole kakovosti na samostojnem delovnem mestu, ki ga je tožena stranka ukinila, dela tega delovnega mesta pa razporedila med druge delavce. Ukinitev delovnega mesta ni bila navidezna, ampak dejanska, formalno podprta s spremembo akta o sistemizaciji delovnih mest. Tožena stranka drugih ustreznih prostih delovnih mesta za tožnico ni imela. Sodišče tudi ni ugotovilo, da bi bila odpoved posledica diskriminatornega obravnavanja tožnice.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo sodišča prve stopnje o dokazanosti resnega in utemeljenega razloga za odpoved.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožeča stranka revizijo zaradi bistvenih kršitev pravil postopka po 1. točki prvega odstavka 370. člena v zvezi z 8., 14. in 15. točko drugega odstavka 339. člena ZPP ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Ponavlja pritožbene navedbe, ki naj bi bile po njenem mnenju spregledane in v tem, da se sodišče druge stopnje o teh navedbah ni izjasnilo, vidi bistveni kršitve določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točko drugega odstavka 339. člena ZPP.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člen ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP). Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

6. Revizija pa ob vsej obsežnosti ob siceršnjem sklicevanju na bistvene kršitve določb postopka uveljavlja zgolj nedovoljeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja oziroma pomeni le nestrinjanje z dokazno oceno sodišča. Pri tem zatrjevane kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP z ničemer ne utemelji, zatrjevanje, da se izpodbijana sodba ne opredeli do pritožbenih navedb, pa bi lahko pomenila relativno bistveno kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki pa je tožnica ne uveljavlja. Bistvenih kršitev določb pravdnega postopka v zvezi z izvedbo dokaznega postopka tožnica prav tako ne zatrjuje. Edini kršitvi, ki ju tožnica ponavlja skozi celotno revizijo, sta domnevni pomanjkljivosti drugostopne sodbe iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Takih pomanjkljivosti, zaradi katerih je ne bi bilo mogoče preizkusiti, pa izpodbijana sodba nima.

7. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

8. Tožnici je bila pogodba o zaposlitvi na delovnem mestu tehnolog kontrole kakovosti odpovedana iz poslovnega razloga. Tožena stranka je ob reorganizaciji in novi sistemizaciji delovnih mest to delovno mesto ukinila, naloge, ki so se na tem delovnem mestu opravljale, pa je prerazporedila na druga delovna mesta. Delodajalec lahko po svoji presoji organizira delovni proces in način opravljanja delovnih nalog, ter pri tem tudi ukinja samostojna delovna mesta in prenaša delovne naloge med zaposlenimi. Vrhovno sodišče je že v sodbi VIII Ips 353/2006, na katero se sklicuje tudi tožnica, navedlo, da sodišče ne presoja razlogov reorganizacije (razen izjemoma, npr. če bi do reorganizacije prišlo zaradi diskriminacije) in ti razlogi tudi ne morejo pomeniti resnega in utemeljenega odpovednega razloga. Šele ko v posledici reorganizacije pride do ukinitve delovnega mesta, se ta ukinitev presoja v smislu resnosti in utemeljenosti. Sodišče zato nima pooblastila ocenjevati, ali je bila reorganizacija - ukinitev delovnega mesta potrebna ali ne, ampak lahko ugotavlja in odloča samo, ali so bile posledice ukinitve delovnega mesta (odpoved pogodbe o zaposlitvi) izvedene v skladu z zakonom.

9. Dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, kot jih je upoštevalo tudi sodišče druge stopnje, pa so glede odpovednega razloga jasne: delovno mesto tožnice je bilo ukinjeno, razlog za to je bila drugačna organizacija dela kontrole kakovosti. Ukinitev delovnega mesta torej ni bila fiktivna in sodišče ni ugotovilo, da bi bila izvedena z namenom tožnico obravnavati diskriminatorno, zlasti ne zaradi njenega nestrinjanja s ponujeno neustrezno zaposlitvijo ali domnevnih zamer v preteklosti med tožničino sorodnico in neko drugo delavko tožene stranke.

10. Tudi glede možnosti zaposlitve tožnice pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih so dejanske ugotovitve sodišča jasne in drugačne, kot jih skuša prikazati tožnica v reviziji. Tožena stranka ni imela prostega ustreznega delovnega mesta: to je delovnega mesta za nedoločen čas, ki bi ustrezal zahtevani vrsti in stopnji izobrazbe za ukinjeno delovno mesto (tretji odstavek 88. člena v zvezi s tretjim odstavkom 90. člena ZDR). Sklicevanje na zaposlitve drugih delavcev za določen čas ni utemeljeno že zato, ker ponudbe druge zaposlitve za določen čas ni mogoče šteti za ustrezno, tožnica pa je tako zaposlitev tudi že izrecno odklonila, šlo pa je predvsem za nadomeščanje odsotnih delavcev. Prav tako neutemeljeno je tudi sklicevanje tožnice na dejstvo, da je tožena stranka štipendirala večje število štipendistov - vendar brez obveznosti zaposlitve, saj to ne dokazuje, da je tožena stranka imela za tožnico prosta ustrezna delovna mesta. Enako kot v reviziji tožnica v postopku pred sodiščem prve stopnje ni določno opredelila za kakšno delovno mesto bi jo bilo mogoče dokvalificirati oziroma prekvalificirati.

11. Neutemeljene so tudi navedbe tožnice, da naj bi bila odpoved prepozna. Odpovedni razlog je ukinitev delovnega mesta tožnice, ki je bila po ugotovitvah sodišča z aktom o sistemizaciji predvidena s 1. 2. 2011. Odpoved z dne 25. 2. 2011 je zato pravočasna.

12. Glede na navedeno zatrjevani revizijski razlogi niso podani, zato je revizijsko sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.