Jedro

Ker je pritožnik vložil pritožbo sam in ni niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbi izkazal in tudi ne zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit, je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima.

O predlogu za izločitev sodnic Vrhovno sodišče ni odločalo, saj mora stranka zahtevati izločitev prvostopenjskega sodnika takoj, ko izve, da je podan razlog za izločitev, vendar najpozneje do konca glavne obravnave pred pristojnim sodiščem, če ni bilo obravnave, pa do izdaje odločbe, pri čemer lahko zahteva izločitev le poimensko določenega sodnika ali sodnika porotnika, ki postopa v zadevi (drugi in tretji odstavek 72. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). O zahtevi za izločitev sodnika odloča predsednik sodišča, o zahtevi za izločitev predsednika sodišča pa odloči predsednik neposredno višjega sodišča (prvi in drugi odstavek 73. člena ZPP). Glede na navedeno ta zahteva presega okvir odločanja v obravnavanem pritožbenem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeni sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrglo tožnikovo tožbo kot nedovoljeno, je tožnik (v nadaljevanju pritožnik) sam vložil pritožbo ter hkrati podal tudi predlog za izločitev sodnice sodišča prve stopnje in predsednice sodišča prve stopnje. V pritožbi je podal tudi prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 2. Pritožba ni dovoljena.

3. Po določbi drugega odstavka 22. člena Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit, na kar je bil pritožnik v pravnem pouku izpodbijanega sklepa izrecno opozorjen. Ustavnost te določbe je presojalo Ustavno sodišče RS, ki je v odločbi U-I-69/07 z dne 4. 12. 2008 (Ur. l. RS, št. 119/2008) ugotovilo, da ni v neskladju z Ustavo RS.

4. Po določbi četrtega odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v tej zadevi primerno uporablja na podlagi določbe prvega odstavka 22. člena ZUS-1, pritožba ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice.

5. Ker je pritožnik vložil pritožbo sam in niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbi ni izkazal in tudi ne zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit, je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima.

6. Na podlagi 336. člena ZPP se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, zato Vrhovno sodišče pritožnika ni pozivalo k dopolnitvi pritožbe, v kateri bi lahko izkazal sposobnost za njeno vložitev, ampak je pritožbo na podlagi četrtega odstavka 343. člena ZPP kot nedovoljeno zavrglo.

7. Pritožnik je skupaj s pritožbo podal tudi predlog za izločitev sodnice sodišča prve stopnje, ki je kot predsednica izdala izpodbijani sklep in predsednice sodišča prve stopnje. O predlogu za izločitev sodnic Vrhovno sodišče ni odločalo, saj mora stranka zahtevati izločitev prvostopenjskega sodnika takoj, ko izve, da je podan razlog za izločitev, vendar najpozneje do konca glavne obravnave pred pristojnim sodiščem, če ni bilo obravnave, pa do izdaje odločbe, pri čemer lahko zahteva izločitev le poimensko določenega sodnika ali sodnika porotnika, ki postopa v zadevi (drugi in tretji odstavek 72. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). O zahtevi za izločitev sodnika odloča predsednik sodišča, o zahtevi za izločitev predsednika sodišča pa odloči predsednik neposredno višjega sodišča (prvi in drugi odstavek 73. člen ZPP). Glede na navedeno ta zahteva presega okvir odločanja v obravnavanem pritožbenem postopku.

8. Glede pritožnikovega predloga za odobritev brezplačne pravne pomoči za to pritožbo Vrhovno sodišče pojasnjuje, da je bila njegova vloga odstopljena pristojnemu organu za brezplačno pravno pomoč. Vrhovno sodišče še dodaja, da pritožnik z navedeno prošnjo v nobenem primeru ne more sanirati pomanjkljivosti (pomanjkanja postulacijske sposobnosti) pri tej njegovi vlogi (pritožbi), četudi bi mu bila brezplačna pravna pomoč za vložitev pritožbe odobrena.

9. Vrhovno sodišče v zvezi z navedbami v pritožbi, ki so usmerjene v žaljenje sodstva in jemanje njegovega ugleda, opozarja, da bo v primeru, če bo po vročitvi tega sklepa, še prejelo v reševanje kakšno pritožnikovo vlogo z žaljivo vsebino, uporabilo določbe o denarnem kaznovanju. Po prvem odstavku

109. člena ZPP namreč sodišče kaznuje po določbah tretjega do sedmega odstavka 11. člena ZPP tistega, ki v vlogi žali sodišče, stranko ali drugega udeleženca v postopku.

10. O zadevi je odločal sodnik poročevalec na podlagi prvega odstavka 346. člena ZPP (

ki določa, da lahko nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom že sodnik poročevalec, če ob preizkusu ugotovi, da pritožba ni dovoljena in tega ni storil že predsednik senata sodišča prve stopnje )

v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.