Jedro

Zakonska zveza je inštitut, ki temelji na svobodni odločitvi obeh partnerjev, na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči (13. člen ZZZDR). Čim vsi ti elementi zakonske zveze niso več vzajemno podani, torej na strani obeh partnerjev, je njena nevzdržnost le še nujna posledica, četudi jo kot tako doživlja le eden od obeh partnerjev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razvezalo zakonsko zvezo, ki sta jo pravdni stranki sklenili dne 27.12.1958 pred matičnim uradom v Kranju. Odločilo je tudi, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka. Zoper to sodbo se je pritožil toženec. V pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo dejanskega stanja, ki ga je sodišču predložil 14.5.2001. V obrazložitvi sodbe je kot glavni razlog za razvezo navedeno, da je postalo skupno življenje nevzdržno, kar pa ni res. O takšnem ljubosumju kot ga navaja tožba in sodba sam ne ve ničesar. Nikjer ni naveden niti en konkreten primer. Skupno življenje sta imela urejeno. Pravi razlog za razvezo ve samo tožnica. Zato je razveza zanj nesprejemljiva, enostranska, sporna in nasilna. Tudi odselila se je tožnica tako, da je v dogovoru s sestro zahrbtno pobegnila. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi. Pritožba ni utemeljena. Po 65. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) sme vsak zakonec zahtevati razvezo zakonske zveze, če je ta postala nevzdržna. Izhajajoč iz določbe 13. člena ZZZDR je zakonska zveza institut, ki temelji na svobodni odločitvi obeh partnerjev, na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči. Čim vsi ti elementi zakonske zveze niso več vzajemno podani, torej na strani obeh partnerjev, je njena nevzdržnost le še nujna posledica, četudi jo kot tako doživlja le eden od obeh partnerjev. Čeprav torej toženec meni, da pri njem ne gre za takšno ljubosumnost, ki bi povzročila nevzdržnost zakonske zveze, je za nevzdržnost zakonske zveze dovolj, da jo kot takšno subjektivno doživlja tožnica. Zato na prvi stopnji ugotovljenega obstoja nevzdržnosti zakonske zveze ne more postaviti pod vprašaj toženčevo prepričanje, da bi bilo še mogoče njuno zakonsko zvezo ohraniti. Na neutemeljenost takšnega prepričanja pa kaže tudi dejstvo, ki ga navaja toženec v pritožbi, da se je tožnica od toženca že odselila. Glede na navedeno in ker ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo toženca zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).