Jedro

Glede na to, da so v obsežni praksi Vrhovnega sodišča, v kateri so bila zavzeta stališča o vsebini pravnega standarda pravične denarne odškodnine, že izoblikovani kriteriji za njeno odmero, se sklicevanje predlagatelja na eno oziroma na dve sodbi Vrhovnega sodišča pokaže kot neobrazloženo in pavšalno zatrjevanje odstopa od sodne prakse, na taki podlagi pa ni možna presoja, ali gre za pomembno pravno vprašanje, ki bi narekovalo dopustitev revizije.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo odškodnine v višini 12.403,77 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12.403,77 EUR od 24. 12. 2008 do plačila, od zneska 25.437 EUR od 4. 6. 2008 do 29. 12. 2008 in od zneska 803,11 EUR 30. 11. 2008 do 29. 12. 2008. V presežku, tj. v višini 15.671,12 EUR in glede za daljše obdobje zahtevanih zamudnih obresti je tožbeni zahtevek zavrnilo. Toženki je naložilo povrnitev tožnikovih stroškov postopka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbama obeh strank ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje delno razveljavilo v ugodilnem delu, kolikor je bila tožniku prisojena odškodnina, višja od 10.344,75 EUR z obrestmi, in glede tožniku prisojenih stroškov postopka ter v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Odločitev o teku zamudnih obresti je delno spremenilo tako, da zakonske zamudne obresti od 10.344,75 EUR tečejo od 4. 6. 2008 dalje. V ostalem je pritožbi zavrnilo in v nerazveljavljenem oziroma nespremenjenem delu sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Odločitev o pritožbenih stroškov je pridržalo za končno odločbo.

3. Tožnik je v predlogu za dopustitev revizije navedel, da je sodišče bistveno prenizko vrednotilo posamezne ugotovitve iz izvedenskega mnenja, skladne s predloženo zdravstveno dokumentacijo in potrjene s tožnikovo izpovedbo. Odločitev o višini odškodnine je materialnopravno zmotna in ne ustreza kriterijem za prisojo pravične in primerne denarne odškodnine. V nadaljevanju je povzel izvedensko mnenje, tožnikovo izpovedbo in ugotovitve izpodbijane sodbe ter izpostavil posamezne okoliščine, ki jih je sodišče prenizko ovrednotilo. Trdi, da bi moralo sodišče ob upoštevanju vseh okoliščin in načela enakosti pred zakonom prisoditi odškodnino v celotnem zahtevanem znesku. Glede na to, da je Vrhovno sodišče v podobnem primeru II Ips 441/97 prisodilo odškodnino za telesne bolečine v višini 43 povprečnih neto plač, Višje sodišče v Ljubljani pa v podobnem primeru II Cp 2274/2009 odškodnino v višini 26 povprečnih neto plač, je sklepati, da sodišča v podobnih primerih prisojajo odškodnine v višini 34 povprečnih neto plač, tožniku pa je bila odmerjena le v višini 21 povprečnih neto plač. Ob primerjavi s sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 40/2009 in sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2274/2009, ki pokaže, da se v podobnih primerih v povprečju prisojajo odškodnine v višini 36 povprečnih neto plač za podoben obseg duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, se pokaže, da je tožniku prisojena odškodnina v višini 18 povprečnih neto plač prenizka. Ob primerjavi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2274/2009, kjer je bila prisojena odškodnina za duševne bolečine zaradi skaženosti v višini 7,3 povprečnih neto plač, bi moralo sodišče tudi v tem delu zahtevku ugoditi v celoti. Primerjava s sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 441/97 in sodbama Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2274/2009 in II Cp 173/2000, v katerih so bile prisojene odškodnine v višini 128, 92 oziroma 63 povprečnih neto plač, pokaže, da bi morala biti tožniku prisojena odškodnina v višini 94 povprečnih neto plač. Tožnik predlaga, naj sodišče dopusti revizijo v delu, ki se nanaša na višino odškodnine za nepremoženjsko škodo.

4. Predlog ni popoln.

5. V predlogu za dopustitev revizije mora stranka natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, in na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito (četrti odstavek 367.b člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP).

6. Vrhovno sodišče je doslej že večkrat navedlo, da predlog, ki zatrjuje (in obrazloži), da je izpodbijana sodba materialnopravno ali procesnopravno nepravilna, praviloma ne zadosti zahtevam ZPP glede vsebine predloga za dopustitev revizije.(1) Vprašanje, ki se nanaša na odločilno stališče izpodbijane sodbe, mora biti opredeljeno natančno in konkretno, kar hkrati pomeni, da ne sme biti postavljeno presplošno.(2) Zaželeno je, da je oblikovano ločeno od ostalega dela ter da so nato podani razlogi za njegovo pomembnost v smislu 367.a člena ZPP in za stališče, da je odgovor izpodbijane sodbe na vprašanje nezakonit.(3) Z drugimi besedami povedano: predlog je popoln, kadar je na njegovi podlagi možna presoja, ali gre za pomembno pravno vprašanje v smislu 367.a člena ZPP.

7. Tožnik predlaga dopustitev revizije glede višine odškodnine za nepremoženjsko škodo. Vprašanja niti ni izoblikoval, iz njegovih navedb pa je mogoče izluščiti, da je prisojena odškodnina v primerjavi s podobnimi primeri iz sodne prakse prenizka in da zato izpodbijana sodba odstopa od sodne prakse in posledično krši načelo enakosti pred zakonom.

8. Iz določb ZPP o vsebini predloga za dopustitev revizije izhaja, da je breme, da verjetno izkaže odstop od sodne prakse, na predlagatelju. Odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča ni mogoče utemeljiti z navajanjem stališč nižjih sodišč. Predlagateljevo sklicevanje na sodbi višjega sodišča je zato nepomembno. Glede na to, da so v obsežni praksiVrhovnega sodišča, v kateri so bila zavzeta stališča o vsebini pravnega standarda pravične denarne odškodnine, že izoblikovani kriteriji za njeno odmero, pa se tudi njegovo sklicevanje na eno oziroma na dve sodbi Vrhovnega sodišča, ki povrh vsega ni niti obrazloženo na način, da bi bila možna presoja, ali gre res za podobne zadeve,(4) pokaže kot neobrazloženo in pavšalno zatrjevanje odstopa od sodne prakse. Na podlagi takega predloga ni možna presoja, ali gre za pomembno pravno vprašanje.

9. Ker je predlog nepopoln, ga je Vrhovno sodišče zavrglo (377. člen ZPP). Odločitev o zavrnitvi tožnikovega predloga za povrnitev stroškov je vključena v odločitev o predlogu (prvi odstavek 154. člena ZPP).

Op. št. (1): Prim. npr. sklepe II DoR 49/2009 z dne 22. 10. 2009, II DoR 199/2010 z dne 8. 7. 2010, II DoR 287/2009 z dne 11. 2. 2010. Op. št. (2): Prim. sklep III DoR 12/2010 z dne 5. 5. 2010 in VIII DoR 100/2010 z dne 14. 9. 2010. Op. št. (3): Prim. sklep III DoR 7/2009 z dne 24. 11. 2009. Op. št. (4): Poleg tega je tožnikovo stališče o primerljivosti obravnavane zadeve z eno od zadev, na katere se sklicuje v predlogu, zavrnilo že pritožbeno sodišče, pa tožnik v predlogu temu ne nasprotuje.