Jedro

Revizija se dopusti v smeri preizkusa materialnopravne pravilnosti pravnomočne odločitve o izključitvi odškodninske odgovornosti toženih strank za tožniku nastalo škodo, vključno s preizkusom njene skladnosti z določbami 131. in 6. člena OZ.

Izrek

Revizija se dopusti v smeri preizkusa materialnopravne pravilnosti pravnomočne odločitve o izključitvi odškodninske odgovornosti toženih strank za tožniku nastalo škodo v obravnavanem primeru, vključno s preizkusom njene skladnosti z določbami 131. in 6. člena Obligacijskega zakonika (OZ).

Obrazložitev

1. Tožnik je v tem postopku zatrjeval in dokazoval, da se je poškodoval 7. 10. 2002, ko se je v ... s kolesom peljal po eni od lesenih brvi nad kanali, ki so bili izkopani zaradi prenove toplovoda v naselju in ko mu je sprednje kolo potonilo v špranjo, ki je zazevala med deskami, ki so tvorile leseno brv, zaradi česar je tožnika vrglo prek balance zagozdenega kolesa.

2. Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo razsodilo, da sta prva tožena stranka kot naročnik del in druga tožena stranka kot izvajalec del tožniku solidarno odgovorni za nastalo mu škodo do deleža 60 % (tožnikov lastni prispevek pa ocenilo s 40 %-nim deležem).

3. Sodišče druge stopnje je pritožbama toženih strank ugodilo in vmesno sodbo sodišča prve stopnje tako spremenilo, da je zahtevek tožnika v celoti zavrnilo.

Tožnik v predlogu za dopustitev revizije očita sodišču druge stopnje kršitev določb prvega odstavka 131. člena in 6. člena OZ. Iz vsebine predloga je mogoče izluščiti dvoje pravnih vprašanj, ki ju tožnik izpostavlja kot pomembni in se sprašuje: kakšna bi morala biti glede na v pravnomočni sodbi ugotovljena dejstva vožnja kolesarja (tožnika), da bi ustrezala pravnemu standardu vožnje povprečno skrbnega kolesarja; in ali je v primeru, da njegova vožnja ni ustrezala standardu ravnanja povprečno skrbnega kolesarja, že podan (kot samostojen in zadosten) razlog za materialnopravni sklep o izključitvi krivde tožene stranke.

Tožnik namreč očita sodišču druge stopnje, da „sploh ni ocenjevalo ali je druga tožena stranka v odnosu do pojava špranje na sporni leseni brvi ravnala z vso potrebno (profesionalno poostreno) skrbnostjo“; meni, da nezadostna skrbnost v ravnanju samega oškodovanca še ne zadošča za ekskulpacijo povzročitelja. Pritožbeno sodišče bi zato moralo po mnenju tožnika oceniti predvsem, ali je druga tožena stranka zadostila svojemu dolžnostnemu ravnanju; ker tega ni storilo, je odstopilo od prakse Vrhovnega sodišča. Tožnik prilaga judikate tega sodišča II Ips 584/2009, II Ips 336/2006, II Ips 72/2003, II Ips 140/2003, II Ips 161/2001, II Ips 548/97 in II Ips 98/2006 (v zvezi s slednjimi tožnik poudarja, da je Vrhovno sodišče tu pojasnilo, da pride do deljene odgovornosti pri vsaki stopnji krivde; od teže oškodovančevega krivdnega ravnanja na eni strani in teže krivdnega ravnanja povzročitelja pa je odvisna ocena deljene odgovornosti).

5. Predlog je utemeljen.

6. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so glede pravnega vprašanja, izpostavljenega v predlogu tožnika in opredeljenega v izreku tega sklepa, podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku in je zato v tako začrtanem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367. c člena istega zakona).