Jedro

Nedovoljenost revizije zaradi prenizke vrednosti spornega predmeta.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnice B. D. na sklenitev kupoprodajne pogodbe s toženo stranko Republiko Slovenije po določbah Stanovanjskega zakona za stanovanje v Ljubljani. Odločilo je tudi, da mora toženec B. D. omenjeno stanovanje izprazniti in ga izročiti tožeči stranki. Proti takšni sodbi je vložila pritožbo tožeča stranka B. D., vendar je sodišče druge stopnje njeno pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (torej tistem, ki se nanaša na tožbeni zahtevek na sklenitev kupoprodajne pogodbe) potrdilo.

Tožnica B. D. vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga njeno spremembo z ugoditvijo tožbenemu zahtevku na prodajo stanovanja ter istočasno zavrnitvijo tožbenega zahtevka na izselitev. Po mnenju revidentke sta napačno uporabljeni določbi 117. in 58. člena Stanovanjskega zakona. Za prenehanje stanovanjskega razmerja je potrebno, da obstoji neuporaba stanovanja s strani vseh uporabnikov in ne samo bivšega imetnika stanovanjske pravice. Končno pa je izpodbijana odločitev tudi v nasprotju z določbo 53. člena Stanovanjskega zakona.

Tožena stranka Republika Slovenija na revizijo ni odgovorila, Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 375. člena ZPP).

Revizija ni dovoljena.

Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, lahko stranke vložijo dovoljeno revizijo le, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1,000.000 SIT (prvi in drugi odstavek 367. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 498. člena ZPP). Tožeča stranka pa je vrednost spornega predmeta označila z zneskom 883.821 SIT, ki prej navedenega mejnega zneska ne presega. Zato je bilo treba uporabiti določbo 377. člena ZPP in revizijo zavreči. Revizija ni dovoljena tudi glede odločitve, sprejete v pridruženi pravdi zaradi izselitve iz stanovanja. Ne glede na to, da vrednost spornega predmeta v navedeni pravdi (označena je z zneskom 1,000.000 SIT), ne presega meje, ki vodi k dopustnosti revizije, pa je ta del odločitve postal pravnomočen že pri sodišču prve stopnje - revizijo pa je, kot je že povedano mogoče vložiti le zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji.