Jedro

Nesklepčnost tožbe je podana v primeru, če iz trditev o dejstvih ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka po materialnem pravu. Sodišče torej presoja, ali iz tožbenih navedb po materialnem pravu izhaja pravna posledica, ki jo tožnik uveljavlja s predmetno tožbo. V skladu z 826. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) mora naročitelj vsaj vsake tri mesece izdelati in izročiti zastopniku obračun provizije, do katere je upravičen zastopnik, ločena za vsak mesec posebej. Ta obračun mora vsebovati vse bistvene sestavine, na podlagi katerih je izdan. Glede na slednje je nesporno, da o podatkih glede višine in zapadlosti provizije razpolaga le naročitelj.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji stroški pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo (I. točka izreka). V II. točki izreka je odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki v roku 15 dni plačati stroške pravdnega postopka v višini 1.563,65 EUR.

2. Zoper sprejeto odločitev se pravočasno pritožuje tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik). Navaja, da so odločilni razlogi v sodbi sami s seboj v nasprotju tako glede odločilnih dejstev kot tudi kar izhaja iz spisa (14. in 15. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je tožbeni zahtevek nesklepčen glede višine vtoževane terjatve pri čemer pa ni mogoče spregledati dejstva, da je sodišče pri tem svojo odločitev oprlo na povsem pavšalni ugovor toženke, da se do višine zahtevka ne more opredeli, dokler tožnik v tej smeri ne dopolnil svojih navedb. Bistveno je, da je sodišče pri tem očitno spregledalo, da tožnik terja plačilo zneska, ki mu ga je po pogodbi v celoti obračunala toženka sama in ne obratno, pri čemer izračunu tožnik ni osporaval, prav tako ni osporaval metodi in ne višini. Sicer pa je sama toženka navedla, da iz obdobja januar 2011 do aprila 2013 tožniku dolguje znesek 4.469,50 EUR iz naslova provizij za izvedena naročila in sklenjene posle. Nadalje se ne strinja z stroškovno odločitvijo sodišča prve stopnje. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi tako, da sodbo sodišča prve stopnje spremeni in tožbenemu zahtevku ugodi oziroma podredno sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo pošlje sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. V odgovoru na pritožbo se toženka zavzema za zavrnitev pritožbe kot neutemeljene, saj je zaključek sodišča prve stopnje o nesklepčnosti povsem pravilen, pravnorelevantnih dejstev pa tožnik v tožbi sploh ni zatrjeval. Sicer pa je potrebno zahtevek zavrniti tudi iz razloga, ker je tožnik konkludentno privolil v prevzem dolga s strani družbe V.k. d.o.o. in že iz tega razloga toženka ni pasivno legitimirana v tem postopku. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje vse s stroškovno posledico.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je izpodbijano sodbo preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (350. člen ZPP).

6. Med strankama je nesporno, da sta dne 15. 1. 2011 podpisali Mandatno pogodbo na podlagi katere je tožnik za toženko opravljal zavarovalne posle na področju posredovanj in sklepanj premoženjskih zavarovanj. Za konkretno opravljeno delo mu je toženka priznala provizijo v skladu z dogovorjeno lestvico ter mu mesečno pošiljala „Obračune provizij". Do dejanskih izplačil tožniku nikoli ni prišlo. Nadalje je nesporno, da je tožnik v letu 2013 podpisal Mandatno pogodbo še z družbo V.k. d.o.o., katerega zastopnik je bil B.P. (B.P. je tudi zakoniti zastopnik toženke).

7. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka (dokazno ocenilo izpovedbe B.P., J.P., N.B. in K.S. ter tožnika) zaključilo, da toženka ni uspela dokazati sklenitve ustne pogodbe o prevzemu dolga med toženko in V.k. d.o.o. oz. ni uspela dokazati, da je o ustni pogodbi seznanila tožnika in da je slednji s pogodbo soglašal. Ker tožnik s pogodbo ni bil seznanjen tudi ni mogel podati soglasja k njej. O slednjem ima sodba sodišča prve stopnje ustrezne razloge v 8. do 11. točki obrazložitve, dokazna ocena sodišča prve stopnje je skladna z 8. in 212. členom ZPP in jo sodišče druge stopnje v celoti povzema kot pravilno.

8. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da glede na dejstvo, da tožnik z ustno pogodbo o prevzemu dolga (427. člen Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ)1 med toženko in V.k. d.o.o. ni bil nikoli seznanjen tudi ni mogel podati soglasja k pogodbi o prevzemu dolga. Slednjega ni mogel storiti tudi ne s konkludentnim dejanjem do katerega lahko pride zgolj v fazi izpolnitve obveznosti torej le v primeru, da upnik - tožnik izpolnitev tretjega sprejme. Tožnik pa s strani V.k. d.o.o. izpolnitve ni sprejel. 9. Tako je ravnanje toženke in V.k. d.o.o. mogoče razumeti zgolj kot pogodbo o prevzemu izpolnitve v skladu s 434. členom OZ2. Tega dejstva ne spremeni priznanje terjatve v stečajnem postopku nad družbo V.k. d.o.o., slednje ima lahko le znake pogodbe o pristopu k dolgu v skladu s 432. členom OZ3. 10. Nadalje je sodišče prve stopnje v 12. točki obrazložitve zaključilo, da tožnik v postopku terja plačilo 4.469,50 EUR in se pri tem sklicuje na "obračun produkcije toženke za april 2013", ki se nahaja v prilogi spisa pod A62. Pri tem sodišče prve stopnje zaključi, da je tožnikov zahtevek nesklepčen v delu, ki se nanaša na višino vtoževane terjatve, na kar je tožnika že opozorila toženka in ker tožnik nesklepčnosti ni odpravil je sodišče prve stopnje zahtevek zavrnilo in pri tem zaključilo, da tožnik ni izpolnil trditvenega bremena, ni navedel vseh dejstev, ki utemeljujejo zahtevek po višini. Tako bi moral tožnik navesti kaj vtoževani znesek predstavlja ter po prepričanju sodišča prve stopnje slednjega ne more prevaliti na toženko s sklicevanjem, da gre za zneske, ki ga je povzel po obračunu produkcije toženke za mesec april 2013 (12. točka obrazložitve).

11. Takšen materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje je zmoten (341. člen ZPP). Nesklepčnost tožbe je podana v primeru, če iz trditev o dejstvih ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka po materialnem pravu. Sodišče torej presoja, ali iz tožbenih navedb po materialnem pravu izhaja pravna posledica, ki jo tožnik uveljavlja s predmetno tožbo.

12. V skladu z 826. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) mora naročitelj vsaj vsake tri mesece izdelati in izročiti zastopniku obračun provizije, do katere je upravičen zastopnik, ločena za vsak mesec posebej. Ta obračun mora vsebovati vse bistvene sestavine, na podlagi katerih je izdan. Glede na slednje je nesporno, da o podatkih glede višine in zapadlosti provizije razpolaga le naročitelj. Ti podatki pa so temelj za zastopnikov zahtevek na provizijo. Obračun je tako listina v kateri so povzeti podatki za obračunsko dobo. Obračun mora vsebovati vse podatke za vsak posel posebej in na podlagi tega seštevek dolgovane provizije. Obračun mora biti izdelan jasno, pregledno in popolno in mora vsebovati vse podatke, ki utemeljujejo pravico do provizije. V delu v katerem z obračunom naročitelj priznava provizije je tako prišlo do novacije. Namesto do sedanjih posamičnih zahtevkov za provizijo je nastala zastopnikova terjatev iz enostranske prevzete naročiteljeve obveznosti. To obveznost lahko naročitelj izpodbija le iz enakih razlogov kot izjave pri pogodbah npr. zaradi opravičene zmote, zvijače in podobno. Le v primeru, da obračun ne vključuje vseh poslov iz katerih izvira zastopnikov zahtevek za provizijo mora zastopnik zahtevati provizijo za vsak neupoštevan posel.4

13. Tako je materialnopravno zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik zahtevka po višini ni izkazal in bi moral za vsak posamezen znesek iz obračuna navesti kateri posel, ki ga je opravil za toženko, predstavlja. Tožnik je pravilno predložil obračun provizije, ki ga je pripravila toženka in ki mu tožnik ni ugovarjal. Na toženki pa je bilo trditveno in dokazno breme (ki pa ga pred sodiščem prve stopnje ni zmogla), da obračunu, ki ga je sama pripravila ugovarja iz razlogov, da slednji ni narejen pravilno oziroma, da je zmoten.

14. Glede na obrazloženo, ker je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravne določbe glede same narave obračuna provizije (826. člen OZ) je zahtevek tožnika neutemeljeno zavrnilo. Ker sodišče prve stopnje v posledici zavrnitve zahtevka ni odločalo o pobotnem ugovoru toženke je moralo pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljaviti in jo vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje, v katerem bo sodišče prve stopnje obračun pritožnika obravnavalo glede na pravno naravo slednjega, potem pa bo odločilo še o podanem pobotnem ugovoru toženke, o katerem pred sodiščem prve stopnje še ni bilo odločano. O slednjem pa ne more odločati sodišče druge stopnje, saj slednje ne bi pomenilo le dopolnitve dokaznega postopka (355. člen ZPP) pač pa njegovo celotno izvedbo (glede pobotnega ugovora), s čemer bi bila pravdnim strankam odvzeta pravica do pritožbe (25. člen Ustave RS), s takšno odločitvijo pa tudi ni kršena pravica pravdnih strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (drugi odstavek 355. člen ZPP).

15. Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji stroški postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP).

PRAVNI POUK:

1. Zoper ta sklep je dopustna pritožba na Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Pritožbo je potrebno vložiti v roku 15 dni od prejema pisnega odpravka tega sklepa. Če se pritožba pošlje priporočeno po pošti, velja dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču. 2. Morebitno pritožbo je potrebno vložiti v dveh izvodih pisno pri Okrajnem sodišču na Ptuju.

3. Pritožba mora vsebovati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika (335. člen ZPP).

4. Če je pritožba nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni (336. člen ZPP).

5. Sodna taksa za pritožbo mora biti plačana ob vložitvi pritožbe. Če sodna taksa ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena (tretji odstavek 105.a člena ZPP).

6. Če je pritožba vložena po pooblaščencu, mora biti pooblaščenec odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit (tretji odstavek 87. člena ZPP), sicer sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrže (drugi odstavek 89. člena ZPP).

7. Pritožbo lahko vloži stranka, ki nasprotuje razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

8. Sklep sodišča druge stopnje se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena tega zakona) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena tega zakona) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena tega zakona).

1 427. člen OZ: (1) Prevzem dolga se opravi s pogodbo med dolžnikom in prevzemnikom, v katero je privolil upnik.(2) O sklenitvi pogodbe lahko obvesti upnika vsak od njiju, upnik pa lahko vsakemu od njiju sporoči svojo privolitev v prevzem dolga. (3) Domneva se, da je upnik dal svojo privolitev, če je brez omejitve sprejel kakšno izpolnitev od prevzemnika, ki jo je ta izpolnil v svojem imenu.(4) Pogodbenika, kakor tudi vsak od njiju posebej, lahko zahtevata od upnika, naj se v določenem roku izreče, ali privoli v prevzem dolga; če se ta ne izreče v določenem roku, se šteje, da je privolitev odklonil.(5) Pogodba o prevzemu dolga ima učinek pogodbe o prevzemu izpolnitve, dokler upnik vanjo ne privoli, kakor tudi, če privolitev odkloni. 2 434. člen OZ: (1) Izpolnitev se prevzema s pogodbo med dolžnikom in nekom tretjim, s katero se ta dolžniku zavezuje, da bo izpolnil njegovo obveznost nasproti njegovemu upniku.(2) Prevzemnik odgovarja dolžniku, če ne izpolni pravočasno obveznosti upniku in ta zahteva izpolnitev od dolžnika.(3) Vendar on ne prevzema dolga in tudi ne pristopa k dolgu, zato nima upnik nasproti njemu nobene pravice. 3 432. člen OZ: S pogodbo med upnikom in tretjim, s katero se ta upniku zavezuje, da bo izpolnil njegovo terjatev do dolžnika, stopi tretji v zavezo poleg dolžnika. 4 Obligacijski zakonik s komentarjem, posebni del, četrta knjiga, GV Založba Ljubljana 2004, str. 493.