Jedro

Ker je imel tožnik po vojaških predpisih priznano pravico do predčasne starostne pokojnine od 1. 10. 1991 dalje, je sodišče druge stopnje pravilno presodilo, da ne izpolnjuje pogoja iz četrtega odstavka 2. člena ZPIZVZ oziroma iz drugega odstavka 15. člena ZPIZVZ, saj je bil dne 18. 10. 1991 uživalec vojaške pokojnine.

Zmotna je revizijska navedba, da upravičenci, ki so izpolnili pogoje iz petega odstavka 2. člena ZPIZVZ, avtomatično izpolnjujejo tudi pogoje iz četrtega odstavka tega člena.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke z dne 19. 3. 2007 in 21. 11. 2007, ter da se tožniku prizna pravica do starostne pokojnine za obdobje od 1. 1. 1992 do 31. 8. 1995 (vendar ne za čas od 15. 6. 1994 do 14. 10. 1994 in od 3. 4. 1995 do 31. 8. 1995). Zavrnilo je tudi podredni tožbeni zahtevek, da se citirani odločbi odpravita in da se zadeva vrne toženi stranki v nov postopek. Obrazložilo je, da je na podlagi 1. člena novele Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju bivših vojaških zavarovancev (ZPIZVZ - Ur. l. RS, št. 49/98 in nadaljnji; novela ZPIZVZ-A – Ur. l. RS, št. 118/2006) pridobil pravico do pokojnine le tisti upravičenec, ki je izpolnil pogoje iz četrtega odstavka 2. člena ZPIZVZ. Tožnik je pridobil pravico do pokojnine po petem odstavku citiranega določila, zato pogoj iz 1. člena ZPIZVZ-A ni izpolnjen.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da upravičenci, ki so izpolnili pogoje iz petega odstavka 2. člena ZPIZVZ, avtomatično izpolnjujejo tudi pogoje iz četrtega odstavka tega člena, zato jim je treba na podlagi noveliranega drugega odstavka 15. člena ZPIZVZ priznati pravico do izplačila pokojnine za nazaj, od 18. 10. 1991 dalje. Tožnik je prejemal pokojnino od vojaškega zavoda le od 1. 10. 1991 do 31. 12. 1991, nato pa se je ponovno zaposlil (s prekinitvami) do nove upokojitve dne 31. 8. 1995. Od 1. 1. 1992 do 31. 8. 1995 je njegov položaj dejansko ustrezal statusu iz četrtega odstavka 2. člena ZPIZVZ. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču druge stopnje v novo sojenje.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (371. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji).

6. Bistvenih kršitev določb pravdnega postopka revizija ne uveljavlja, zato v tem obsegu Vrhovno sodišče izpodbijane sodbe ni moglo in ni smelo preizkusiti.

7. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

8. Iz izpodbijane sodbe izhajajo naslednje dejanske ugotovitve, na katere je Vrhovno sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena ZPP). Tožniku je bila po vojaških predpisih s sklepom Zavoda za socialno zavarovanje vojaških zavarovancev z dnem 1. 10. 1991 priznana pravica do predčasne starostne pokojnine. V času od 15. 6. 1994 do 14. 10. 1994 in od 3. 4. 1995 do 31. 8. 1995 je bil ponovno v delovnem razmerju in zato pokojninsko in invalidsko zavarovan pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Na podlagi petega odstavka 2. člena ZPIZVZ mu je bila od 1. 9. 1995 dalje priznana pravica do starostne pokojnine po splošnih predpisih.

9. Tožnik zahteva na podlagi 1. člena ZPIZVZ-A priznanje in izplačilo starostne pokojnine za čas od 1. 1. 1992 do 31. 8. 1995 (z izjemo obdobij, ko je bil zaposlen). S citiranim določilom je bil 15. člen ZPIZVZ dopolnjen z novim drugim odstavkom, po katerem se ne glede na prvi odstavek 15. člena ZPIZVZ upravičencu, ki je pridobil državljanstvo po 40. členu Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 1/91 in nadaljnji), na njegovo zahtevo starostna, predčasna, invalidska oziroma vdovska ali družinska pokojnina, za katero je izpolnil pogoje iz četrtega odstavka 2. člena ZPIZVZ, prizna in izplača za nazaj od dneva izpolnitve pogojev, če ni bil zavarovan, oziroma od prvega dne naslednjega meseca po prenehanju aktivne vojaške službe oziroma zavarovanja pri zavodu, vendar največ od 18. 10. 1991 dalje.

10. Za priznanje starostne pokojnine po drugem odstavku 15. člena ZPIZVZ je eden od bistvenih pogojev tudi ta, da oseba izpolnjuje pogoje za starostno pokojnino iz četrtega odstavka 2. člena ZPIZVZ. Upravičenec iz citiranega četrtega odstavka (1) je (med drugim) lahko samo oseba, ki dne 18. 10. 1991 ni izpolnjevala pogojev za pokojnino po vojaških predpisih, ker ji je za to manjkalo največ 5 let starosti ali pokojninske dobe. Ker je imel tožnik po vojaških predpisih priznano pravico do predčasne starostne pokojnine od 1. 10. 1991 dalje, je sodišče druge stopnje pravilno presodilo, da ne izpolnjuje pogoja iz četrtega odstavka 2. člena ZPIZVZ oziroma iz drugega odstavka 15. člena ZPIZVZ, saj je bil dne 18. 10. 1991 uživalec vojaške pokojnine.

11. Zmotna je revizijska navedba, da upravičenci, ki so izpolnili pogoje iz petega odstavka 2. člena ZPIZVZ(2) (tožnik), avtomatično izpolnjujejo tudi pogoje iz četrtega odstavka tega člena. Ker iz vsebine citiranih določil izhaja, da urejata dva različna primera pridobitve pravice do pokojnine po ZPIZ in za to določata izpolnjevanje različnih pogojev, ni podlage za izenačitev upravičencev iz četrtega in petega odstavka drugega člena ZPIZVZ. Četrti odstavek tega člena se lahko uporabi, če gre za bivšega vojaškega zavarovanca, ki je po 18. 10. 1991 ostal brez zaposlitve in zavarovanja, ter na ta dan ni izpolnjeval pogojev za pokojnino po vojaških predpisih – varstva na tej podlagi torej ne more biti deležen nekdo, ki je pogoje za upokojitev po vojaških predpisih na ta dan izpolnjeval (3) oziroma je bil celo uživalec vojaške pokojnine (kot tožnik). Peti odstavek pa se nanaša na varstvo osebe, ki je ob upokojitvi zavarovanec tožene stranke, in zagotavlja upoštevanje zavarovalnih obdobij po vojaških predpisih tako, kot če bi bila ta prebita pri toženi stranki.

12. Revizija neutemeljeno navaja, da bi bilo pri odločitvi treba upoštevati, da je tožnik prejemal predčasno vojaško pokojnino le od 1. 10. 1991 do 31. 12. 1991. Kot je razvidno iz citiranih določil ZPIZVZ in kot je pravilno pojasnilo tudi sodišče druge stopnje, dejstvo, koliko časa je tožnik dejansko užival vojaško pokojnino, za odločitev v tem sporu ni bistveno.

13. Z revizijo uveljavljani razlogi niso utemeljeni, zato jo je Vrhovno sodišče zavrnilo (378. člen ZPP).

Op. št. (1): Državljani Republike Slovenije, ki jim je 18. 10. 1991 manjkalo največ 5 let starosti ali pokojninske dobe za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do pokojnine po vojaških predpisih in so imeli na ta dan stalno prebivališče v Republiki Sloveniji oziroma v državi, ki slovenskim državljanom ne priznava pravic na podlagi zavarovanja po vojaških predpisih, pridobijo pravico do pokojnine pod pogoji in na način, določen v ZPIZ, kot če bi pretežni del svoje zavarovalne dobe prebili v zavarovanju pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

Op. št. (2): Državljan Republike Slovenije, ki je bil nazadnje zavarovan pri zavodu, pridobi pravico do pokojnine po splošnih predpisih pri zavodu tako, da se mu zavarovalna doba, dopolnjena po vojaških predpisih, upošteva kot zavarovalna doba, prebita pri zavodu, če ni z meddržavno pogodbo drugače določeno.

Op. št. (3): Prim. sodbi Vrhovnega sodišča VIII Ips 208/2005 z dne 21. 11. 2006 in VIII Ips 50/2008 z dne 12. 1. 2010.