Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je mogoče izpodbijati vzročno zvezo med dejstvom, katerega posledica je izguba zavarovalnih pravic (npr. da vozilo ni tehnično brezhibno) in nastankom škode v primerih, ko gre za prostovoljno zavarovanje, ne glede na določila splošnih pogojev zavarovanja.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je mogoče izpodbijati vzročno zvezo med dejstvom, katerega posledica je izguba zavarovalnih pravic (npr. da vozilo ni tehnično brezhibno) in nastankom škode v primerih, ko gre za prostovoljno zavarovanje, ne glede na določila splošnih pogojev zavarovanja.

Obrazložitev

1. Tožnik je s tožbo od toženke (s katero je imel sklenjeno zavarovalno polico avtomobilskega zavarovanja za motorno kolo, vključeno je imel tudi zavarovanje AO plus) uveljavljal odškodnino zaradi poškodb, ki jih je utrpel v prometni nesreči 9. 7. 2012, ko se je poškodoval kot voznik motornega kolesa. Med strankama ni bilo sporno, da je tožnik prometno nezgodo povzročil sam. Sporno pa je bilo, ali je bilo vozilo na dan nezgode tehnično brezhibno.

2. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je tožbeni zahtevek po podlagi utemeljen, ter napovedalo, da bo o višini tožbenega zahtevka in o pravdnih stroških odločalo v končni sodbi. Presodilo je, da tožnikovo vozilo na dan nezgode sicer ni bilo tehnično brezhibno, vendar ugotovljena tehnična nepravilnost ni bila v vzročni zvezi z nezgodo in nastalo škodo. Zato gre pri tožnikovi škodi za škodo, ki jo krije sklenjena zavarovalna pogodba.

3. Sodišče druge stopnje je toženkino pritožbo zavrnilo in potrdilo vmesno sodbo sodišča prve stopnje. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržalo za končno odločbo. Pritrdilo je sodišču prve stopnje, da, čeprav tožnikovo vozilo na dan nezgode ni bilo tehnično brezhibno, tožnik zaradi tega ni izgubil zavarovalnih pravic, ker ugotovljena tehnična nepravilnost ni bila v vzročni zvezi z nezgodo in nastalo škodo.

4. Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje je vložila toženka. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pomembnem pravnem vprašanju: "Ali je mogoče izpodbijati vzročno zvezo med dejstvom, katerega posledica je izguba zavarovalnih pravic (npr. da vozilo ni tehnično brezhibno) in nastankom škode v primerih, ko gre za prostovoljno zavarovanje, ne glede na določila splošnih pogojev zavarovanja"? Navaja, da praksa višjih sodišč v zvezi s tem vprašanjem ni enotna. Pritožbeno sodišče je v izpodbijani sodbi arbitrarno odstopilo od predhodnih odločitev višjih sodišč. V zvezi s tem se sklicuje na sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1454/2015 z dne 8. 7. 2015, po kateri voznik zaradi vožnje vozila, ki ni tehnično brezhibno, izgubi pravice iz AO-plus zavarovanja (zavarovanja voznika za škodo zaradi telesnih poškodb). Sodišče druge stopnje je v citirani zadevi navedlo, da glede na jasna določila toženkinih splošnih pogojev za zavarovanje ni mogoče dokazovati neobstoja vzročne zveze med tehnično nebrezhibnim vozilom in nastankom škode. Namen določb splošnih pogojev o izgubi zavarovalnih pravic, če je voznik vozil vozilo, ki ni bilo tehnično brezhibno, je širši, saj zasleduje varnost vseh udeležencev cestnega prometa, vozniki pa so dolžni prispevati svoj delež, tako da skrbijo za zagotavljanje tehnične brezhibnosti svojih vozil. Predlagateljica se sklicuje še na odločbo Višjega sodišča v Celju Cp 597/2012 z dne 10. 1. 2013, po kateri gre za izgubo zavarovalnih pravic tudi v primeru obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti, če vozilo, ki ga je voznik vozil, ni tehnično brezhibno (pri čemer se šteje, da vozilo ni bilo tehnično brezhibno, če ni imelo veljavnega tehničnega pregleda). Predlagateljica še dodaja, da je tehnična brezhibnost vozila osnovna predpostavka varne udeležbe vozila v prometu. Zato ugotavljanje vzročne zveze pri tehnični brezhibnosti vozila v primerih prostovoljnega zavarovanja ni dopustno, saj prostovoljno pogodbeno zavarovanje iz zavarovalnega kritja izključuje vozilo, ki ni tehnično brezhibno. Je pa drugačno stališče zavzelo Višje sodišče v Ljubljani v odločbi I Cp 2085/2009. Sodna praksa glede tega vprašanja je neenotna, Vrhovno sodišče pa tega vprašanja, ki presega pomen konkretne zadeve, še ni v celoti razrešilo.

5. Predlog je utemeljen.

6. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so glede vprašanja, izpostavljenega v toženkinem predlogu in opredeljenega v izreku tega sklepa, podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in je zato revizijo dopustilo (tretji odstavek 367. c člena ZPP).