Jedro

Vrhovno sodišče soglaša z revidentkinim stališčem, da vprašanje o (ne)dopustnosti izvršbe na določen predmet predstavlja vprašanje o obstoju pravice oziroma pravnega razmerja, ki je ob izpolnjevanju drugih zakonskih predpostavk lahko predmet zahtevka ugotovitvene tožbe. Slednje izhaja tudi iz sklicevanja na tretji odstavek 65. člena ZIZ, ki izrecno predvideva (dopušča) ugotovitveno tožbo s takšnim zahtevkom. Zato lahko tožeča stranka po tretjem odstavku 181. člena ZPP poleg dajatvenega ali oblikovalnega zahtevka (ZPP govori o „obstoječem zahtevku“) uveljavlja tudi zahtevek, naj se ugotovi, da takšno razmerje (ne) obstaja (vmesni ugotovitveni zahtevek). To pa le, če je vsebina ugotovitvenega zahtevka v razmerju prejudicialnosti do obstoječega zahtevka: če je odločitev o tem odvisna od vprašanja, ali je bila izvršba na ta predmet nedopustna. Prejudicialnost opredeljuje meje pravne koristi za takšen ugotovitveni zahtevek. Možnosti, da se zahtevek, naj se ugotovi, da je bila izvršba na določen predmet nedopustna, še tudi potem, ko je bila izvršba že opravljena, ob hkratnem uveljavljanju dajatvenega zahtevka, obravnava kot dopusten vmesni ugotovitveni zahtevek, torej načelno ni mogoče izključiti.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka sama krije stroške revizije.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. V tožbi je tožeča stranka zatrjevala, da so bile v izvršilnih postopkih zoper dolžnika E. d. o. o. zarubljene in prodane njene premičnine, ki jih je dolžnik uporabljal kot najemnik poslovnih prostorov. Zoper toženki, ki sta bili kot upnici družbe E. d. o. o. v izvršilnih postopkih poplačani (tudi) s kupnino od prodaje dolžnikovih premičnih stvari, je tožeča stranka vložila tožbo, s katero je zahtevala ugotovitev nedopustnosti izvršb ter plačilo 1.849,08 EUR z zamudnimi obrestmi (od prve toženke) ter 3.584,18 EUR z zamudnimi obrestmi (od druge toženke).

2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da sta izvršbi nedopustni v delu, ki se nanaša na rubež in prodajo premičnin, zarubljenih na dolžnikovem naslovu. Kot razlog za zavrnitev je navedlo, da so bile sporne premičnine že prodane na javni dražbi v izvršilnem postopku. Zavrnilo pa je tudi dajatveni tožbeni zahtevek, ker je presodilo, da zahtevka na zatrjevani odškodninski ter kondikcijski pravni podlagi nista utemeljena.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in v celoti potrdilo odločitev sodišča prve stopnje.

4. Tožeča stranka je Vrhovnemu sodišču predlagala dopustitev revizije zoper drugostopenjsko sodbo, čemur je bilo s sklepom III DoR 43/2010-7 z dne 23. 11. 2010 delno ugodeno. Revizija je bila dopuščena o vprašanju „ali je po opravljeni izvršbi tožbeni zahtevek iz tretjega odstavka 65. člena ZIZ, ob hkratnem uveljavljanju dajatvenega zahtevka, mogoče obravnavati kot vmesni ugotovitveni zahtevek v smislu tretjega odstavka 181. člena ZPP.“

5. Tožeča stranka je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka.

6. Revizija je bila vročena obema toženkama, ki nanjo nista odgovorili.

7. Po določbi drugega odstavka 371. člena ZPP sodišče v primeru dopuščene revizije preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.

Revizijske navedbe

8. Revidentka je v bistvenem izpodbijala stališče pritožbenega sodišča, da ni mogoče uveljavljati vmesnega ugotovitvenega zahtevka „o nedopustnosti izvršbe“ po tretjem odstavku 181. člena ZPP (ob hkratnem uveljavljanju dajatvenega zahtevka) v primeru, če je bil predmet izvršbe v izvršilnem postopku že prodan. Pri tem je navajala, da je sporni ugotovitveni zahtevek mogoče obravnavati tudi zunaj dometa določbe drugega odstavka 181. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 65. člena ZIZ, torej neposredno po določbi tretjega odstavka 181. člena ZPP. S tem je revidentka smiselno uveljavljala kršitev procesnega prava s strani pritožbenega sodišča, opredeljeno v prvem odstavku 339. člena ZPP. Kolikor pa je revizijski očitek usmerjen zoper to, da je sodišče druge stopnje spornemu vprašanju o uporabi vmesnega ugotovitvenega zahtevka za odločitev o nedopustnosti izvršbe odreklo prejudicialnost, pa je revidentka uveljavljala tudi očitek zmotne uporabe materialnega prava.

Presoja utemeljenosti revizije

9. Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje izhaja, da je tožeča stranka v izvršilnem postopku zaradi izločitve zarubljenih predmetov (premičnin) vložila ugovor tretjega, ki ga je izvršilno sodišče zavrnilo iz razloga, ker so bili sporni predmeti na javni dražbi v izvršilnih postopkih že prodani.

10. Za odločitev o utemeljenosti revizije je bistveno vprašanje, ali lahko sodišče potem, ko je izvršba že opravljena, obravnava zahtevek, naj se ugotovi, da je izvršba nedopustna, kot vmesni ugotovitveni zahtevek po tretjem odstavku 181. člena ZPP ob hkratnem uveljavljanju dajatvenega zahtevka.

11. Iz revizijskih navedb izhaja, da tožeča stranka preko spornega ugotovitvenega zahtevka ni uveljavljala izločitvenega zahtevka po tretjem odstavku 65. člena ZIZ v zvezi z drugim odstavkom 181. člena ZPP, temveč je zahtevek uveljavljala kot vmesni ugotovitveni zahtevek po tretjem odstavku 181. člena ZPP, zaradi njegove prejudicialnosti v razmerju do dajatvenega zahtevka.

12. Vrhovno sodišče soglaša z revidentkinim stališčem, da vprašanje o (ne)dopustnosti izvršbe na določen predmet predstavlja vprašanje o obstoju pravice oziroma pravnega razmerja, ki je ob izpolnjevanju drugih zakonskih predpostavk lahko predmet zahtevka ugotovitvene tožbe. Slednje izhaja tudi iz sklicevanja na tretji odstavek 65. člena ZIZ, ki izrecno predvideva (dopušča) ugotovitveno tožbo s takšnim zahtevkom.(1) Zato lahko tožeča stranka po tretjem odstavku 181. člena ZPP poleg dajatvenega ali oblikovalnega zahtevka (ZPP govori o „obstoječem zahtevku“) uveljavlja tudi zahtevek, naj se ugotovi, da takšno razmerje (ne) obstaja (vmesni ugotovitveni zahtevek). To pa le, če je vsebina ugotovitvenega zahtevka v razmerju prejudicialnosti do obstoječega zahtevka: če je odločitev o tem odvisna od vprašanja, ali je bila izvršba na ta predmet nedopustna. Prejudicialnost opredeljuje meje pravne koristi za takšen ugotovitveni zahtevek. Možnosti, da se zahtevek, naj se ugotovi, da je bila izvršba na določen predmet nedopustna, še tudi potem, ko je bila izvršba že opravljena, ob hkratnem uveljavljanju dajatvenega zahtevka, obravnava kot dopusten vmesni ugotovitveni zahtevek, torej načelno ni mogoče izključiti.

13. Revizijsko sodišče ugotavlja, da odgovor na vprašanje, ali je bila izvršba na sporne premičnine dopustna, v tem primeru ni prejudicialno za odločitev o (obstoječem) dajatvenem zahtevku. Obe sodišči sta ugotovili, da ne glede na to, ali je bila izvršba na sporne premičnine dopustna ali ne (sodišče prve stopnje je v obrazložitvi celo jasno navedlo, da so bile premičnine last tožeče stranke – glej drugi odstavek na 7. strani obrazložitve), dajatveni zahtevek ne na odškodninski ne na obogatitveni podlagi ni utemeljen zaradi odsotnosti drugih materialnopravnih predpostavk. Pravilnosti takšne materialnopravne presoje revizijsko sodišče v okviru dopuščenega vprašanja ne more preverjati. Morebitna ugotovitev, da je bila izvršba nedopustna, v tej pravdi tožeči stranki torej ne bi mogla koristiti. Kot sta pravilno utemeljili tudi sodišči prve in druge stopnje, pa pravni interes tudi ni podan za eventualno samostojno uveljavljanje zahtevka (splošne) ugotovitvene tožbe, kar je praviloma mogoče v primerih, če vmesni ugotovitveni zahtevek zaradi pomanjkanja prejudicialnosti kot posebne procesne predpostavke ni dopusten.(2) K razlogom Vrhovno sodišče dodaja še, da po že opravljani izvršbi samostojna izločitvena tožba po tretjem odstavku 65. člena ZIZ v zvezi z drugim odstavkom 181. člena ZPP ni dopustna, saj je odpadla pravovarstvena potreba v smislu zagotovitve (učinkovitega) pravnega sredstva v izvršilnem postopku.(3),(4)

14. Ker razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija, niso podani (371. člen ZPP), je Vrhovno sodišče revizijo na podlagi 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo(I. točka izreka).

15. Odločitev o stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP (II. točka izreka).

Op. št. (1): Prim. besedilo prvega in drugega odstavka 181. člena ZPP ter tretjega odstavka 65. člena ZIZ.

Op. št. (2): Več o tem glej Galič, A., Vmesni ugotovitveni zahtevek v pravdnem postopku, Zbornik znanstvenih razprav, letn. LVI, 1996, str. 72; Galič, A., Ugotovitvena tožba, Pravosodni bilten, št. 2, letn. 33, 2012, str. 67. Op. št. (3): V pravdi, ki jo sproži tretji z izločitveno tožbo je predmet spora (samostojno) vprašanje dovoljenosti izvršbe. Pri tem pa je pomembno, da je izločitvena tožba kot ugotovitvena tožba „določena s posebnim predpisom“ (na podlagi tretjega odstavka ZIZ v zvezi z drugim odstavkom 181. člena ZPP) v svojem bistvu vezana na tekočo izvršbo, saj predpostavlja tek izvršbe za izterjanje izvršljivega zahtevka zahtevajočega upnika. S tem je na posreden način določen časovni okvir njene vložitve. Tožba se ne more vložiti prej, preden izvršba ni dovoljena (tretji odstavek 65. člena ZIZ) in smiselno ne več potem, ko je izvršba že končana (peti odstavek 65. člena ZIZ). Zunaj teh časovnih meja namreč manjka pravovarstveni interes tretjega. - Več o tem glej Wedam Lukić, D., Civilno izvršilno pravo, ČZ Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 1992, str. 75 in 76; Triva, S., Belajec, V., Dika, M., Sudsko izvršno pravo, Opći dio, Informator, Zagreb, 1980, str. 279-280 in 293. Op. št. (4): Prim. tudi Angst, P., in ostali, Kommentar zur Exekutionsordnung, Manz, Wien, 2008, str. 315; Rauscher, T., in ostali, Münchener Kommentar zur Zivilprozessordnung, Bd. 2, C. H. Beck, München, 2007, str. 1499 in 1516.