Jedro

Razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi (prenehanje potrebe po tožničinem delu pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi) je lahko nastal šele z dnem, ko se je veljavnost odpovedane pogodbe o zaposlitvi ponovno vzpostavila, saj je šele tedaj sploh nastopila možnost za njeno (vnovično) odpoved.

Samo glede delovnih mest, ki so na voljo, je možno preveriti, ali je delavca, ki se mu odpoveduje pogodba o zaposlitvi, možno zaposliti na drugih delih oziroma ali ga je mogoče dokvalificirati ali prekvalificirati za drugo delo. Če takih delovnih mest ni, je preverjanje možnosti dokvalifikacije oziroma prekvalifikacije nesmiselno.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je bila med tožnico in toženo stranko sklenjena 3. 9. 1991, za ugotovitev, da tožnici delovno razmerje ni prenehalo, ampak še vedno traja in za priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja od vključno 16. 8. 2008 dalje, z obračunom in izplačilom plač, ki bi jih v tem obdobju prejemala, če bi delala, in sicer mesečno bruto 1.787,10 EUR z odvodom davkov in prispevkov ter plačilom neto zneskov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega 10. v mesecu za pretekli mesec ter za plačilo odškodnine v znesku 32.167,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od odločitve sodišča. Ugotovilo je, da je obstajal zakonit odpovedni razlog, saj je tožena stranka ukinila izobraževalni tekstilni program, kar je onemogočalo nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi med tožnico in toženo stranko. Ugotovilo je tudi, da tožnica ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni bila diskriminirana. Odpoved pogodbe o zaposlitvi je bila dana pravočasno, v roku šestih mesecev od nastanka utemeljenega razloga, tožena stranka pa je preizkusila tudi možnost zaposlitve tožnice pod spremenjenimi pogoji.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Presodilo je, da je rok za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz petega odstavka 88. člena ZDR (pravilno: šestega odstavka 88. člena ZDR) lahko pričel teči šele z dnem, ko se je tožnica na podlagi pravnomočne sodbe sodišča glede predhodne odpovedi pogodbe o zaposlitvi vrnila na delo. To se je zgodilo 14. 3. 2008. 3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je pravočasno revizijo vložila tožnica zaradi „vseh dovoljenih revizijskih razlogov“ po 370. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji). Meni, da je odpovedni razlog nastal 1. 9. 2006, kar pomeni, da se je šestmesečni prekluzivni objektivni rok za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi iztekel 1. 3. 2007. Ker je bila odpoved podana šele 15. 5. 2008, je prepozna in zato nezakonita. Nadalje pa tudi navaja, da tožena stranka pred podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni preverila, ali je mogoče tožnico prekvalificirati oziroma dokvalificirati za drugo delo. Ali je to storila, bi morala v odpovedi pogodbe o zaposlitvi izrecno navesti. Meni, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita tudi zato, ker ni bil zakonito izveden postopek sprejetja novega akta o sistemizaciji. Predlaga razveljavitev sodb sodišč druge in prve stopnje in ugoditev tožbenemu zahtevku, podrejeno pa vrnitev v ponovno sojenje sodišču prve stopnje.

4. Tožena stranka v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Na podlagi prvega odstavka 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Iz dejanskih ugotovitev sodišč nižje stopnje izhaja, da je tožena stranka tožnici odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga dne 29. 4. 2008 in ne 15. 5. 2008, kot se navaja v reviziji. Razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi je bila ukinitev izobraževalnega programa za področje tekstila. Do te ukinitve je prišlo 1. 9. 2006. V tem času tožnica ni bila v delovnem razmerju pri toženi stranki, saj ji je bila predhodno že enkrat odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga in sicer zaradi zmanjšanega obsega dela učiteljev praktičnega pouka tekstila. Sodba sodišča prve stopnje v zvezi s to odpovedjo pogodbe o zaposlitvi opr. št. Pd 184/2006 z dne 17. 11. 2006 je postala pravnomočna s sodbo sodišča druge stopnje opr. št. Pdp 655/2007 z dne 15. 2. 2008, ki je bila vročena toženi stranki 14. 3. 2008. 8. Po šestem odstavku 88. člena ZDR mora delodajalec podati odpoved najkasneje v šestih mesecih od nastanka utemeljenega razloga. Stališče sodišča druge stopnje, da je utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 29. 4. 2008 nastal 14. 3. 2008, torej tedaj, ko je tožena stranka prejela pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje v zadevi Pdp 655/2007, na podlagi katere je bila dolžna s tožnico ponovno vzpostaviti delovno razmerje, je pravilno. Kljub temu, da je bil izobraževalni program s področja tekstila ukinjen s 1. 9. 2006, o nastanku razloga za odpoved tožničine pogodbe o zaposlitvi s tem dnem ni mogoče govoriti, saj tedaj delovno razmerje ni obstajalo. Razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi (prenehanje potrebe po tožničinem delu pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi) je lahko nastal šele z dnem, ko se je veljavnost odpovedane pogodbe o zaposlitvi ponovno vzpostavila, saj je šele tedaj sploh nastopila možnost za njeno (vnovično) odpoved.

9. Neutemeljeno je tudi revizijsko zatrjevanje, da je pogodba o zaposlitvi odpovedana nezakonito, ker naj bi tožena stranka ne preverila možnosti dokvalifikacije ali prekvalifikacije za drugo delo. Ugotovljeno je bilo, da tožena stranka možnosti dokvalifikacije ni preverjala, ker so bila vsa delovna mesta na šoli zasedena z delavci, ki so imeli za ta mesta zahtevano izobrazbo. Pravilno je stališče sodišča druge stopnje, da je samo glede delovnih mest, ki so na voljo, možno preveriti, ali je delavca, ki se mu odpoveduje pogodba o zaposlitvi, možno zaposliti na drugih delih oziroma ali ga je mogoče dokvalificirati ali prekvalificirati za drugo delo. Če takih delovnih mest ni, je preverjanje možnosti dokvalifikacije oziroma prekvalifikacije nesmiselno.

10. Pravilno je tudi stališče sodišča druge stopnje, da za zakonitost izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni pomembno, kdaj in kako je bil sprejet nov akt o sistemizaciji, tudi če je bilo delovno razmerje odpovedano zaradi ukinitve izobraževalnih programov. Dejstvo, da se ti programi niso izvajali, ni sporno, to pa je odločilno za presojo zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

11. Ker niso podani z revizijo uveljavljani razlogi, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.