Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS sodba Psp 172/2009

ECLI:SI:VDSS:2009:PSP.172.2009 Oddelek za socialne spore

zmožnost za delo začasna nezmožnost za delo poslabšanje zdravstvenega stanja osebni zdravnik imenovani zdravnik zdravstvena komisija
Višje delovno in socialno sodišče
10. julij 2009
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Poškodba hrbtenice, ki je bila vzrok tožnikove začasne nezmožnosti za delo v spornih odločbah, je bila ustrezno sanirana. Iz tega razloga so odločbe imenovane zdravnice ter zdravstvene komisije, da je tožnik zmožen za delo, pravilne, pri čemer je nebistveno, da se tožnik zaradi bolečin subjektivno počuti nezmožnega za delo, saj takšna nezmožnost za delo ni objektivno ugotovljena (izkazana z medicinskimi izvidi ali osebnim pregledom). Poleg tega je morebitno ugotavljanje začasne nezmožnosti za delo zaradi drugega vzroka v pristojnosti osebnega zdravnika.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da se odpravi odločba tožene stranke št. ... z dne 16. 1. 2008 in prvostopenjska odločba iste opr. št. z dne 19. 12. 2007 v delu, kjer je odločeno, da je tožnik od 1. 1. 2008 do 15. 1. 2008 zmožen za delo v skrajšanem delovnem času po 4 ure zaradi poškodbe pri delu in od 16. 1. 2008 dalje zmožen za delo, ter da se ugotovi, da je bil tožnik tudi v obdobju od 1. 1. 2008 do 3. 2. 2008 začasno nezmožen za delo za polni delovni čas zaradi poškodbe pri delu. Obenem je odločilo, da tožnik sam nosi svoje stroške postopka.

Zoper sodbo se pritožuje tožnik zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je mnenje izvedenca preveč splošno in ne upošteva individualnih lastnosti tožnika. Zaradi zloma vretenca je pri tožniku prišlo do deformacije in hudih bolečin, ki jih izvedenec ni upošteval. Ne strinja se z mnenjem izvedenca, da njegovo delo ni v prisilnem položaju in da je izboklina medvretenčne ploščice prirojena zadeva. Sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj ni verjelo oceni njegovi osebne zdravnice oziroma njeni izpovedi, da je potrebno zdravljenje zaradi prisilnih drž pri delu podaljšati, niti ni upoštevalo mnenja dr. A.A.. Čeprav je slednji tudi strokovnjak, sodišče njegovega stališča ni sprejelo in je dalo večjo težo mnenju izvedenca P.P.. Sodišče prve stopnje ne bi smelo svoje odločitve opreti le na mnenje izvedenca. Upoštevati bi moralo tudi mnenji dr. A.A., tožnikove osebne zdravnice in specifičnost tožnikovega poklica ter navesti razloge, zaradi katerih ni upoštevalo tudi drugih dokazov. Zlasti bi moralo upoštevati tožnikovo zdravstveno stanje oziroma hude bolečine, zaradi katerih dela inštruktorja vožnje v spornem obdobju ni mogel opravljati. Priglaša stroške pritožbe.

V odgovoru na pritožbo tožena stranka vztraja, da je odločitev sodišča pravilna in zakonita ter predlaga, da se pritožba kot neutemeljena zavrne.

Pritožbeno sodišče po ponovljeni obravnavi na pritožbenem senatu ugotavlja, da pritožba tožnika ni utemeljena.

Sodišče v skladu s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami, v nadaljevanju: ZDSS-1), po katerem je socialni spor dopusten, če tožeča stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta, v tem socialnem sporu presoja zakonitost odločb imenovane zdravnice ter zdravstvene komisije, da je tožnik v času od 25. 12. 2007 do 31. 12. 2007 zaradi poškodbe pri delu začasno nezmožen za delo za polni delovni čas, v času od 1. 1. 2008 do 15. 1. 2008 zaradi poškodbe pri delu začasno nezmožen za delo v skrajšanem delovnem času, od 16. 1. 2008 pa je za delo samostojnega podjetnika - inštruktorja vožnje zmožen. Iz izvida lečečega kirurga z dne 22. 11. 2007 izhaja, da je bil tožnikov status po poškodbi - zlomu korpusa drugega ledvenega vretenca, ki jo je utrpel po padcu po stopnicah dne 18. 9. 2007, normalen, RTG slikanje ni pokazalo dodatnega sesedanja, pač pa dober položaj hrbtenice. Lečeči kirurg je ob tem ocenil, da sanacija takšne poškodbe traja približno 3 mesece, svetoval je izvajanje vaj in fizioterapije ter odsvetoval dvigovanje vsakršnih bremen. Lečeči kirurg ni predvidel nadaljnje kontrole. Osebna zdravnica, ki je na podlagi 174. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 30/2003 s spremembami – Pravila) pooblaščena in dolžna ugotavljati začasno zadržanost od dela ter napotiti zavarovano osebo k imenovanemu zdravniku ali zdravstveni komisiji, je 19. 12. 2007 imenovani zdravnici predlagala odločitev o podaljšani začasni nezmožnosti za delo, pri čemer je navedla, da je tožnik v obravnavi zaradi poškodbe pri delu.

O začasni nezmožnosti za delo nad 30 dni po 81. členu Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 9/92 s spremembami – v nadaljevanju: ZZVZZ) odloča imenovani zdravnik, o pritožbi zoper odločbo imenovanega zdravnika pa po 82. členu ZZVZZ zdravstvena komisija. V predsodnem postopku je bila kot razlog začasne nezmožnosti za delo ves čas obravnavana tožnikova poškodba drugega ledvenega vretenca hrbtenice. V tem okviru je zdravstvena komisija pritožbo zoper odločbo imenovanega zdravnika po osebnem pregledu tožnika dne 15. 1. 2008 (datum zaključka začasne zadržanosti od dela) zavrnila. V sodnem postopku pa je sodišče prve stopnje s pridobitvijo izvedenskega mnenja specialista ortopeda prof. dr. P.P. ter z njegovim neposrednim zaslišanjem in ob upoštevanju medicinske dokumentacije, pridobilo dovolj dokazov za potrditev dokončne odločbe zdravstvene komisije, da je tožnik upoštevaje zdravljenje poškodbe hrbtenice, od 1. 1. 2008 do 15. 1. 2008 zmožen za delo v skrajšanem delovnem času po 4 ure dnevno, od 16. 1. 2008 pa popolnoma zmožen za delo s polnim delovnim časom. Takšen zaključek izhaja tako iz citiranega izvida z dne 22. 11. 2007, kot iz izvidov po izdaji spornih odločb. Iz izvida lečečega ortopeda z dne 4. 2. 2008 (priloga A/17 v sodnem spisu) je razvidno, da gre pri tožniku za nejasne težave in bolečine nekoliko nižje od poškodovanega dela (drugega ledvenega vretenca) oziroma da je šlo pri zlomu za banalno poškodbo, ki bi se morala že pozdraviti. Tudi v odpustnem pismu z dne 13. 2. 2008 (priloga A/24 v sodnem spisu) so bili specialisti mnenja, da ne gre za svežo frakturo ledvenega vretenca. Ugotovitve vseh lečečih specialistov, kot tudi izvedenca, so si enotna v tem, da je bila poškodba hrbtenice, kot razlog začasne nezmožnosti za delo v spornih odločbah, ustrezno sanirana. Zato tudi po presoji pritožbenega sodišča tožnikova delazmožnost iz tega razloga po 15. 1. 2006 ni vprašljiva.

Odločitve imenovanega zdravnika in zdravstvene komisije so po 244. členu Pravil za zavarovance in njihove osebne zdravnike obvezni. Osebni zdravnik ne more pri zavarovancu ugotoviti začasne zadržanosti od dela zaradi iste bolezni oz. poškodbe, za katero je imenovani zdravnik oz. zdravstvena komisija in v obravnavanem primeru tudi sodni izvedenec ugotovil, da ni več utemeljena ter do izdaje zadnjega sklepa še ni preteklo 30 dni. Izjemoma lahko to stori, če gre za nenadno ali nepričakovano poslabšanje zdravstvenega stanja.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da v obdobju od 1. 1. 2008 do 15. 1. 2008 ni nobenega izvida, iz katerih bi izhajala nezmožnost tožnika za delo v polnem delovnem času, tožnik pa se je tudi sicer, kot izhaja iz izpovedi osebne zdravnice, zaradi bolečin pri njej zglasil po zaključku začasne nezmožnosti za delo dne 17. 1. 2008. V zvezi s pritožbenimi navedbami glede bolečin, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je sicer možno, da se tožnik zaradi bolečin subjektivno počuti nezmožnega za delo, vendar mora biti začasna nezmožnost za delo objektivno ugotovljena, torej tudi izkazana z medicinskimi izvidi ali osebnim pregledom. Težave s hrbtenico (krč v hrbtenici in predklon do kolen) je osebna zdravnica ugotovila na pregledu dne 24. 1. 2008, kot vzrok teh težav pa se v medicinski dokumentaciji po izdaji spornih odločb opisujejo bolezenske spremembe hrbtenice in ne poškodba pri delu. Tako v izvidu z dne 4. 2. 2008 lečeči ortoped opisuje bolečnost hrbtenice nekoliko nižje od poškodovanega predela ledvenega vretenca, po opravljeni MR preiskavi na Ortopedski kliniki dne 13. 2. 2008 pa je bila pri tožniku ugotovljena atipična Schmorlova hernija. Tudi izvedenec dr. A.A. je ob podaji ustnega mnenja pred prvostopnim sodiščem in na pritožbeni obravnavi pojasnil, da sta krč in bolečnost hrbtenice (lumbalgija) lahko kvečjemu posledica anatomskih oziroma bolezenskih sprememb na hrbtenici. Nenazadnje je bila iz tega razloga tožniku od 4. 2. 2008 dalje tudi priznana začasna nezmožnost za delo (priloga A/25 v sodnem spisu).

V tožnikovem primeru gre po povedanem v spornem obdobju oziroma po zaključku začasne nezmožnosti za delo dne 15. 1. 2008 za vprašanje druge diagnoze oziroma vzroka. Ugotavljanje začasne nezmožnosti za delo zaradi drugega vzroka in morebitno kasnejše poslabšanje zdravstvenega stanja v zvezi s poškodbo hrbtenice pa sodi v pristojnost osebnega zdravnika, kot določata 3. odstavek 80. člena ZZVZZ in 1. tč. 1. odstavka 174. člena Pravil. Osebna zdravnica pri tožniku po zaključku začasne nezmožnosti za delo ni ugotovila nenadnega in nepričakovanega poslabšanja zdravstvenega stanja v zvezi s poškodbo hrbtenice, oziroma o tem tudi ni nobene dokumentacije, tožnik pa morebitne nezmožnosti za delo zaradi bolezni pred 4. 2. 2008 ni predhodno uveljavljal pri izbrani zdravnici in drugimi organi tožene stranke, kot to določata 81. in 82. v zvezi s 85. členom ZZVZZ. Začasne nezmožnosti za delo zaradi drugih zdravstvenih razlogov glede na določbo 63. člena ZDSS-1 v tem sporu ne more in tudi ni pristojno presojati socialno sodišče, ker o tem stanju ni odločala osebna zdravnica in drugi organi tožene stranke.

Na podlagi vsega navedenega pritožbeno sodišče po pritožbeni obravnavi ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v sporu ter na podlagi pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja, ob pravilni uporabi materialnega prava, tudi pravilno presodilo, da sta odločbi tožene stranke z dne 19. 12. 2007 in 16. 1. 2008 pravilni in zakoniti.

Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 353. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, je to sodišče še sklenilo, da na podlagi 1. odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia