Jedro

Odločitev o vprašanju ničnosti določbe o konkurenčni klavzuli zaradi razmerja med denarnim nadomestilom za spoštovanje te klavzule in višino odškodnine oziroma pavšalne odškodnine ali pogodbene kazni, predstavlja pomembno pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča še ne obstaja.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja ničnosti konkurenčne klavzule zaradi nesorazmerja med višino odškodnine oziroma pogodbene kazni in višino denarnega nadomestila zaradi spoštovanja konkurenčne klavzule.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožeče stranke za plačilo 5.817,68 EUR kot odškodnine oziroma pogodbene kazni zaradi nespoštovanja konkurenčne klavzule. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z zaključkom o ničnosti konkurenčne klavzule zaradi neustrezno nizkega denarnega nadomestila toženki za spoštovanje konkurenčne klavzule.

2. V predlogu za dopustitev revizije tožeča stranka navaja, da je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju. Opozarja na nepravilno odločitev sodišča v zvezi z ničnostjo konkurenčne klavzule zaradi nesorazmerja med višino odškodnine oziroma pogodbene kazni in višino denarnega nadomestila zaradi spoštovanja te klavzule. Sklicuje se na določbe 38. in 39. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji) ter 252. in 253. člena Obligacijskega zakonika (OZ, Ur. l. RS, št. 83/2001 in naslednji). Stališče sodišč je v nasprotju z določbo 39. člena ZDR, ki določa denarno nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule najmanj v višini tretjine povprečne plače delavca v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi. Pavšalno odškodnino je mogoče dogovoriti v primeru, če bi bilo višino škode zaradi kršitve konkurenčne klavzule težko ugotavljati oziroma bi bilo to zvezano z nesorazmernimi stroški. Znesek škode zaradi kršitve konkurenčne klavzule je lahko bistveno višji oziroma nesorazmeren z denarnim nadomestilom, pa je delodajalec do povrnitve vseeno upravičen in to ne povzroči ničnosti konkurenčne klavzule. Nesorazmerje bi lahko vplivalo zgolj na to, da bi se pavšalno dogovorjena odškodnina ustrezno znižala, pa še to le na dolžnikovo zahtevo.

3. Predlog je utemeljen.

4. Po določbi 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali razvoj prava preko sodne prakse. Zlasti sodišče dopusti revizijo v primerih, če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

5. Odločitev o vprašanju ničnosti določbe o konkurenčni klavzuli zaradi razmerja med denarnim nadomestilom za spoštovanje te klavzule in višino odškodnine oziroma pavšalne odškodnine ali pogodbene kazni predstavlja pomembno pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča še ne obstaja. To vprašanje je pomembno za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava, predvsem glede na določbo 39. člena ZDR, po kateri je že določeno najnižje denarno nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule.

6. Vrhovno sodišče je glede vprašanja, ki ga postavlja tožeča stranka, že dopustilo revizijo v zadevi, kjer gre za podobne dejanske in enake pravne podlage (in isto tožečo stranko): VIII DoR 22/2010. Zato je na podlagi 376. a člena dopustilo revizijo tudi v tem primeru glede vprašanja, kot izhaja iz izreka tega sklepa.