Jedro

Leto zavarovanja po drugem odstavku 39. člena ZPIZ-1 mora vsebovati zavarovanje za polnih šest mesecev, da se ga lahko šteje za polno leto zavarovanja pri določanju pokojninske osnove.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo odločb toženca z dne 18. 6. 2008 in 15. 10. 2008 in za priznanje višje starostne pokojnine na osnovi višje pokojninske osnove. Ugotovilo je, da je tožena stranka tožnici pravilno odmerila starostno pokojnino v višini 843,48 EUR na mesec od 20. 5. 2008 dalje. V dokaznem postopku je preverilo pokojninsko osnovo, ki je bila izračunana zakonito.

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo prvostopenjskega sodišča. Zato je zavrnilo tožničino pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da se sodišče ni opredelilo do vseh pritožbenih navedb, še posebno ne do tega, da računalniški program tožene stranke ni metodologija za določitev pokojninske osnove. Ni bilo odločeno v okviru tožbenega zahtevka. V letu 1990 je delala 6 mesecev, zato bi se to leto moralo upoštevati v pokojninski osnovi. Sodbe sodišča prve stopnje ni možno preizkusiti.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP – Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Revizija neutemeljeno uveljavlja, da sodbe sodišča druge stopnje ni mogoče preizkusiti. Sodišče se je opredelilo do bistvenih pritožbenih navedb v okviru relevantne materialnopravne podlage glede določitve in izračuna pokojninske osnove. Prav tako je sodišče prve stopnje pred tem jasno in zadostno obrazložilo dejansko in pravno podlago svoje odločitve, ki jo je sprejelo po izvedenem dokaznem postopku z zaslišanjem strokovnega delavca in revizorjev tožene stranke. Računalniški program je pripomoček za izračun pokojninske osnove in revidentka ni ponudila razumnega razloga, zaradi katerega naj bi se dvomilo v takšen način izračuna pokojnine. Zato se sodišče druge stopnje ni bilo dolžno opredeliti do njenih pavšalnih navedb. Revidentka z nestrinjanjem z izračunano pokojninsko osnovo pod formalnim uveljavljanjem procesnih kršitev v resnici izraža svoje nestrinjanje z ugotovljenim dejanskim stanjem, kar pa ni dovoljen revizijski razlog (tretji odstavek 370. člena ZPP).

8. Revizija ne obrazloži, v čem naj sodišče ne bi odločalo v okviru tožbenega zahtevka. Zato revizijsko sodišče tega ugovora ni moglo preizkusiti.

9. Drugi odstavek 39. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ZPIZ-1 (Ur. l. RS, št. 106/99 in naslednji) določa, da se za leto zavarovanja upošteva koledarsko leto, v katerem je zavarovanec prejemal plačo oziroma nadomestilo plače za najmanj šest mesecev zavarovanja oziroma v katerem so bili najmanj za šest mesecev plačani prispevki od zavarovalne osnove. V dokaznem postopku je bilo ugotovljeno, da je revidentka v letu 1990 delala le od 11. 7. 1990 do konca leta. Ker je to manj kot polnih šest mesecev, se leto 1990 pravilno ni upoštevalo kot leto zavarovanja pri določitvi najugodnejšega obdobja za izračun starostne pokojnine. Po presoji revizijskega sodišča je treba dobo zavarovanja razumeti tako, da mora zavarovanje trajati polnih šest mesecev, saj zakon ne daje podlage za nasprotno razlago, po kateri bi že dejstvo zavarovanja nekaj dni v določenem koledarskem mesecu pomenilo, da to predstavlja en mesec zavarovalne dobe.

10. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.