Jedro

Ker je bilo na tožnikove pripombe v pisni dopolnitvi izvedenskega mnenja ustrezno odgovorjeno, vsebinsko novih pripomb pa tožnik po prejemu pisnega dopolnilnega izvedenskega mnenja ni imel, zaslišanje sodnega izvedenca v smislu 253. člena ZPP ni bilo nujno.

Sodišče druge stopnje je ocenilo, da je izvedensko mnenje (vključujoč pisno dopolnitev) jasno, obrazloženo, popolno in da vsebuje razumljive razloge, z njim pa sta skladni tudi mnenji obeh invalidskih komisij in dopolnilno mnenje invalidske komisije druge stopnje. Presoja, da ni bilo treba postaviti drugega izvedenca v postopku, je zato pravilna.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke z dne 11. 8. 2005 in 24. 2. 2006, da se tožnika razvrsti od 30. 6. 2006 dalje v I. kategorijo invalidnosti in da se mu od tega dne dalje prizna pravica do invalidske pokojnine. Zavrnilo je tudi podrejeni tožbeni zahtevek, da se tožnika od 30. 6. 2006 dalje razvrsti v II. kategorijo invalidnosti in da se mu od tega dne dalje prizna pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega in do invalidske pokojnine. Na podlagi izvedenih dokazov je presodilo, da pri tožniku niso podane spremembe v zdravstvenem stanju, ki bi utemeljevale priznanje invalidnosti.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Ker sodišče ni zaslišalo izvedenca doc. dr. S. K., je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena v zvezi z 253. in 254. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP – Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji). Nepojasnjene so ostale razlike med izvedenčevimi ugotovitvami o tožnikovi delovni zmožnosti in tovrstnimi ugotovitvami prim. mag. A. D.. Sodišče druge stopnje se ni opredelilo do pritožbene navedbe o tem, da je ostalo nerazjasnjeno, kako je izvedenec preverjal mišično moč rok tožnika, ugotavljal bolečine v kolkih, ipd., zato izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Izvedenec ob pregledu tožnika ni preveril, kakšno težo lahko ta dviguje. Tožnik je dokazal, da je bil opis del in nalog napačen. V pripombah k izvedenskemu mnenju je pojasnil, da se je izvedenec skliceval na opis del in nalog delovnega mesta inštalater vodovodnih inštalacij z dne 29. 3. 2005 delodajalca M. d.o.o., pri katerem pa je tožniku delovno razmerje prenehalo že dne 30. 12. 2004. Izvedensko mnenje doc. dr. S. K. ni pravilno, zato je treba postaviti novega izvedenca, ali pa vsaj zaslišati S. K.. Izpodbijana sodba je glede stališč v zvezi z zaslišanjem izvedenca na obravnavi v nasprotju z enotno sodno prakso (Cp 3008/2000 z dne 2. 9. 2003, I Cp 56/2005 z dne 17. 8. 2006 in II Ips 464/2006 z dne 21. 11. 2008). Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, oziroma podredno, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (371. člen ZPP).

6. Zmoten je revizijski očitek, da izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, ker naj bi se sodišče druge stopnje ne opredelilo do pritožbene navedbe o tem, da je ostalo nerazjasnjeno, kako je izvedenec ugotavljal mišično moč rok tožnika, bolečine v kolkih, ipd. Sodišče druge stopnje se je v okviru pritožbenih navedb, ki so bile za odločitev bistvenega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP), ustrezno opredelilo do tega, na kakšen način je izvedenec pridobil podatke za odgovor na zastavljena strokovno medicinska vprašanja o tožnikovem zdravstvenem stanju. Obrazložilo je, da je izvedenec podal izvedeniško mnenje na podlagi preučitve medicinske dokumentacije (ta je med drugim vsebovala tudi rentgenogram medenice s kolčnima sklepoma) in osebnega pregleda tožnika. Mišično moč rok tožnika je bilo mogoče ugotoviti s tehniko preusmeritve pozornosti. Tožnik ga je na osebnem pregledu seznanil tudi s svojimi bolečinami, glede katerih pa je izvedenec ocenil, da gre pri tožniku za izrazito subjektivno dojemanje bolečine, ki presega skromen klinični izvid in izvide diagnostičnih preiskav. Izpodbijano sodbo je tako mogoče preizkusiti, saj vsebuje jasne in popolne razloge o tem, kako je izvedenec ugotovil dejstva, ki jih je navedel v medicinski ekspertizi. Očitana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zato ni podana.

7. Revizija neutemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena v zvezi z 253. in 254. členom ZPP, ker sodišče v postopku ni zaslišalo izvedenca doc. dr. S. K.. Očitek o kršitvi 254. člena ZPP ni utemeljen že iz razloga, ker citirano določilo ureja primer, ko je v postopku postavljenih več sodnih izvedencev, medtem ko je bil v obravnavani zadevi postavljen za izvedenca v smislu določil ZPP le doc. dr. S. K.. Neutemeljena je zato tudi revizijska navedba, da so med izvedenskimi mnenji razlike glede ugotovitve tožnikove delovne zmožnosti. V sodnem postopku je bilo pribavljeno le eno izvedensko mnenje, medtem ko se izvid prim. mag. A. D., katerega omenja revizija, ne šteje za izvedensko mnenje, temveč je eno od dokazil v okviru medicinske dokumentacije.

8. Iz izpodbijane sodbe izhaja, da je tožnik na izvedensko mnenje doc. dr. S. K. podal pisne pripombe. Dokaznemu sklepu sodišča prve stopnje po pridobitvi pisne dopolnitve izvedenskega mnenja tožnik ni nasprotoval. V pisni dopolnitvi mnenja je sodni izvedenec po oceni pritožbenega sodišča izčrpno in prepričljivo odgovoril na vse tožnikove pripombe. Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče,(1) da v zadevah, ko ima stranka ugovor zoper izvid ali mnenje izvedenca, oziroma so zaradi nejasnosti ali pomanjkljivosti potrebna dodatna pojasnila, sodišče pa izvedenca ne zasliši, temveč zahteva le pisno dopolnitev ekspertize, gre lahko za kršitev postopka relativnega značaja, predvsem takrat, ko izvedenčevi pisni odgovori niso dovolj izčrpni, natančni, nedvoumni, razumljivi in jasni. To je treba presojati od primera do primera. … Ker je tožnica v pisni dopolnitvi izvedenskega mnenja dobila odgovor na vsa vprašanja, zaradi katerih je predlagala zaslišanje izvedenca, bi bilo dodatno ustno zaslišanje izvedenke potrebno, če bi tožnica s svojo grajo izvedenskega mnenja uspela povzročiti dvom o popolnosti ali pravilnosti mnenja oziroma če bi njene pripombe na izvedensko mnenje terjale dodatna pojasnila o posameznih, za rešitev spora relevantnih dejstvih in okoliščinah. V obravnavani zadevi revizija zatrjuje, da se vpliv opustitve zaslišanja izvedenca na zakonitost odločitve kaže v tem, da so ostale nepojasnjene razlike v ugotovitvi delovne zmožnosti med sodnim izvedencem doc. dr. S. K. in prim. mag. A. D.. Kot ugotavlja izpodbijana sodba se je izvedenec v dopolnilnem mnenju opredelil tudi do izvida prim. mag. A. D. z dne 8. 3. 2005 in pojasnil, da ta izvid potrjuje zdravstveno stanje tožnika, kot ga je ugotovil tudi sam. Za razliko od prim. mag. A. D., ki je ocenil (neobvezno priporočilo na izvidu), da je tožnikova delovna zmožnost delno okrnjena zaradi okvare kolkov, je sodni izvedenec, ki je upošteval opis tožnikovega delovnega mesta, ugotovil, da tožnikovo zdravstveno stanje ne predstavlja razlogov za razvrstitev v katero izmed kategorij invalidnosti. Sodišče druge stopnje je pravilno ocenilo, da se je sodni izvedenec v dopolnilnem mnenju jasno opredelil do izvida prim. mag. A. D. z dne 8. 3. 2005. Čigavo oceno delovne zmožnosti bo sodišče štelo za pravilno, pa je stvar dokaznega postopka in upoštevanja načela proste presoje dokazov (8. člen ZPP). Ker je bilo na tožnikove pripombe v pisni dopolnitvi izvedenskega mnenja ustrezno odgovorjeno, vsebinsko novih pripomb pa tožnik po prejemu pisnega dopolnilnega izvedenskega mnenja ni imel, zaslišanje sodnega izvedenca v smislu 253. člena ZPP ni bilo nujno.

9. Sodišče druge stopnje je ocenilo, da je izvedensko mnenje (vključujoč pisno dopolnitev) jasno, obrazloženo, popolno in da vsebuje razumljive razloge, z njim pa sta skladni tudi mnenji obeh invalidskih komisij in dopolnilno mnenje invalidske komisije druge stopnje. Presoja, da ni bilo treba postaviti drugega izvedenca v postopku, je zato pravilna. To velja še zlasti ob dejstvu, da je tožnik predlagal novega izvedenca, ker se ni strinjal z mnenjem doc. dr. S. K., torej v upanju, da bo novo mnenje zanj ugodnejše (2). Potreba, da se v pravdi angažira še novega izvedenca iste stroke, mora biti utemeljena z razumnimi razlogi. Zgolj strankino nezadovoljstvo, nestrinjanje oziroma nesprejemanje ugotovitev prvega izvedenca ni tak razumni razlog (3).

10. Revizija zmotno navaja, da je izpodbijana sodba glede stališč v zvezi z zaslišanjem izvedenca na obravnavi v nasprotju z enotno sodno prakso. Na sodno prakso sodišč druge stopnje (Cp 3008/2000 in I Cp 56/2005) Vrhovno sodišče ni vezano. Sodišče druge stopnje je ob upoštevanju konkretnih okoliščin obravnavanega primera pravilno ugotovilo, da opustitev zaslišanja izvedenca ni vplivala na zakonitost odločitve. Izpodbijana sodba zato tudi ne odstopa od odločitve v zadevi II Ips 464/2006, ki temelji na drugačnem dejanskem stanju (nižji sodišči se nista soočili z vsebino izvedenskih mnenj, predlog za zaslišanje izvedenca pa se je nanašal na ugotovitev odločilnega dejstva).

11. Revizijsko nestrinjanje z drugostopenjsko ugotovitvijo o tem, da tožnik ni dokazal, da je bil opis del in nalog napačen, predstavlja uveljavljanje zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar ni dovoljen revizijski razlog (tretji odstavek 370. člena ZPP). Sicer pa revizija, ki navedeni očitek gradi na tem, da je tožniku delovno razmerje pri delodajalcu prenehalo že dne 30. 12. 2004, medtem ko je opis del in nalog delovnega mesta inštalater vodovodnih inštalacij datiran z 29. 3. 2005, spregleda, da ne gre za dokument delodajalca, temveč za obrazec Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje „Delovna dokumentacija“ (ta vsebuje tudi rubriko opis delovnega mesta), ki ga je delodajalec za potrebe tožnikovega invalidskega postopka izpolnil dne 29. 3. 2005. Nedovoljeno izpodbijanje dokazne ocene predstavlja tudi revizijska navedba, da izvedenec ni preveril, kakšna bremena lahko dviguje tožnik.

12. Ker na zmotno uporabo materialnega prava Vrhovno sodišče po sprejemu novele ZPP-D (Ur. l. RS, št. 45/2008) ne pazi več po uradni dolžnosti, revizija pa tega očitka, razen uvodnega formalnega zatrjevanja, v ničemer ne konkretizira, se Vrhovno sodišče do uporabe materialnega prava ni bilo dolžno opredeliti.

13. Z revizijo uveljavljani razlogi niso utemeljeni, zato jo je Vrhovno sodišče zavrnilo (378. člen ZPP).

Op. št. (1): Prim. odločba Vrhovnega sodišča II Ips 141/2007 z dne 17. 9. 2009. Podobno tudi v II Ips 217/2005 z dne 1. 3. 2007, II Ips 599/2002 z dne 11. 12. 2003 idr.

Op. št. (2): Prim. odločba Vrhovnega sodišča II Ips 120/2006 z dne 12. 6. 2008. Op. št. (3): Prim. odločba Vrhovnega sodišča II Ips 141/2007.