Jedro

V primeru umika predloga za delitev skupnega premoženja se o stroških postopka odloči po pravilih pravdnega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Stroške odgovora na pritožbo nosi nasprotni udeleženec sam.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ponovno odločilo, da skupne stroške, to je takso za predlog, nosi predlagateljica, nasprotnemu udeležencu pa mora povrniti njegove stroške v znesku

79.200,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Predlagateljica se proti sklepu pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom, da se spremeni tako, da bodo pravilno upoštevane določbe materialnega prava. Takso, navedeno v 1. točki izreka, je skupaj z opominsko takso, skupno 24.000,00 SIT, plačala že

15.3.2001. Nasprotnemu udeležencu so stroški priznani z zamudnimi obrestmi, čeprav obresti ni zahteval. Po določbi 1. odst. 35. člena ZNP vsak udeleženec trpi svoje stroške, razen, če zakon določa drugače. Umik predloga pri tem ni izvzet. Taka ureditev je posledica dejstva, da v nepravdnem postopku ne gre za to, katera stranka bo v postopku uspela, temveč je odločilen interes udeležencev za ureditev njihovih pravnih razmerij. Praviloma mora zato vsak udeleženec dokončno sam trpeti svoje stroške. Tudi nasprotni udeleženec je imel pravni interes, saj je v postopku ves čas aktivno sodeloval, še več, uveljavljal je celo višji, 60 % delež zase. Nesprejemljiva je obrazložitev odločbe, ki navaja predlagateljičino krivdo za nastanek nasprotnikovih stroškov. Netočna je ugotovitev, da je predlog umaknila iz razloga, ker je nasprotnik oporekal njenemu predlogu delitve. Bistveno je, da je predlagala delitev s prodajo solastne nepremičnine, s čimer se ni strinjal, kakor tudi ne z deležem, bi pa lahko mirno vztrajal pri nadaljevanju postopka in v pravdi dokazal višji delež. Jasno je torej, da v konkretnem primeru ne more biti govora o izključni krivdi predlagateljice, če že, bi bila krivda lahko kvečjemu obojestranska.

To pa spet privede do uporabe 1. odst. 35. člena ZNP. Nasprotni udeleženec očitno umiku predloga ni nasprotoval zato, ker celotno solastno premoženje uživa sam. Tako je izigral predlagateljico, ki je v vsem ravnala pošteno, ni zahtevala višjega deleža, v dobri veri, da bo vendarle s pomočjo sodišča prišla do svojega polovičnega deleža na skupnem premoženju.

V odgovoru na pritožbo nasprotni udeleženec predlaga njeno zavrnitev.

Pritožba ni utemeljena.

Dejstvo, da je predlagateljica že poravnala sodno takso, ki jo kot skupni strošek postopka bremeni po izpodbijanem sklepu, na pravilnost odločitve v tej smeri v ničemer ne vpliva. Očitno jo predlagateljica kot tako celo sprejema, saj sicer takse ne bi plačala. Pritožbenemu stališču glede odločitve o povrnitvi stroškov nasprotnemu udeležencu, ni mogoče slediti. Namen nepravdnega postopka je nedvomno res ta, da se uredijo sporna pravna razmerja udeležencev in zato ne gre za obseg njihovega formalnega uspeha v postopku. Vendar pa je interes obeh strank uresničen le, če je postopek končan z odločitvijo, ki njuno razmerje dejansko, torej vsebinsko uredi. V taki situaciji zato praviloma vsak od udeležencev dokončno trpi svoje stroške postopka. V primeru, ko je postopek sicer zaključen, vendar ne z ureditvijo razmerja, ampak iz formalnih razlogov, pa po presoji pritožbenega sodišča ni uporabna za nepravdni postopek specifična ureditev stroškovnih posledic. Strinja se zato s prvostopenjskim stališčem in argumenti za sprejeto odločitev po določbah Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s stroški po umiku tožbe oziroma predloga. Ker bi, tako kot pritožnica meni za nasprotnika, da bi imel vso možnost vztrajati na nadaljevanju postopka (člen 24/1 ZNP), namesto da je z umikom predloga soglašal, enako lahko vztrajala sama, je ustrezna prvostopenjska ocena, da se je pritožnica za umik odločila enostransko. Krivdo za posledično nasprotniku nastale stroške, ki jo omenja prvo sodišče, je torej razumeti kot okoliščino na njeni strani, oziroma vzrok za nastanek stroškov na nasprotni strani.

Povrnitev le-teh pa je bila, v nasprotju s pritožbenimi trditvami, zahtevana z zakonitimi zamudnimi obrestmi, kar je razvidno iz vloge z dne 25.3.2004 na red.št. 33. Po obrazloženem in ko tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep potrdilo (čl. 365, tč. 2 ZPP v zvezi s čl. 37 ZNP).

Odločitev o stroških odgovora na pritožbo je v skladu z določilom

366. člena ZPP (v zv. s čl. 37 ZNP), po katerem odgovor na pritožbo zoper sklep ni predviden.