Jedro

V pokojninsko osnovo je treba všteti zneske premalo izplačanih plač, ki so bili tožniku priznani v stečajnem postopku. Na podlagi podlagi podatkov o plačah, ki jih je tožnik prejel, je pokojninska osnova oblikovana skladno z 39. in 42. členom ZPIZ-1.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi toženca z dne 23. 3. 2009 in 30. 6. 2009. Tožniku je priznalo pravico do starostne pokojnine v znesku 790,91 EUR na mesec od 7. 7. 2005 dalje. Odločilo je še, da je toženec dolžan tožniku plačati razliko med že odmerjeno pokojnino in novo odmerjeno pokojnino v roku 30 dni po pravnomočnosti sodbe ter mu obračunati odškodnino v višini zakonskih zamudnih obresti od zapadlosti vsakega posameznega zneska razlike v plačilo do plačila ter jih tožniku izplačati v 60 dneh po izplačilu zapadlih zneskov pokojnine. Kar je tožnik zahteval več ali drugače je zavrnilo. Presodilo je, da je treba pri oblikovanju pokojninske osnove za leta 1991 do 1994 zaradi sklenjene sodne poravnave in na podlagi priznanih terjatev v stečajnem postopku upoštevati naknadno izplačilo plač za to obdobje. Glede zadolžnic je sprejelo odločitev, da te niso bile izdane zaradi izplačila razlik v plači in se zato ne upoštevajo v pokojninsko osnovo.

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi in pravnimi razlogi sodišča prve stopnje glede izplačil, ki jih je tožnik prejel v stečajnem postopku na račun premalo izplačanih in zaostalih plač. Glede upoštevanja zneskov iz zadolžnic, za katere je tožnik zatrjeval, da se prav tako nanašajo na premalo izplačane plače, pa je zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi bistvenih kršitev določb postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Ne strinja se z izračunom izvedenke glede višine pokojnine. Izvedenka ni na primeren način ugotovila, koliko je znašala plača tožnika v spornem obdobju in ni uporabila podatkov, ki so vpisani v matično evidenco za sporno obdobje. Njena ugotovitev se tudi razlikuje od informativnega izračuna toženca, ki je pripravljen v nasprotju z več členi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Uradni list RS, št. 106/99 in nadaljnji). Starostna pokojnina, ki jo je izračunala izvedenka, znaša 796,60 EUR mesečno od 7. 7. 2005, toženec pa je izračunal znesek 790,91 EUR. Sodišči sta nezakonito priznali nižji znesek. Sporno je tudi, ali se v pokojninsko osnovo vštejejo izplačane zadolžnice. Sodišče prve stopnje je sprejelo stališče, da se ne upoštevajo, sodišče druge stopnje pa je v tem delu vrnilo zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Zaradi navedenega so v sodbi sodišča druge stopnje nasprotja, saj je to odločilo, da mora biti o upoštevanju prejemkov iz naslova zadolžnic v pokojninsko osnovo ponovno odločeno. Zato je zmoten zaključek, da je višina pokojnine, ki je bila določena v postopku pred sodiščem prve stopnje brez upoštevanja zadolžnic, pravilna. Če bo v ponovnem postopku ugotovljeno, da se zadolžnice upoštevajo v pokojninsko osnovo, bo to vplivalo tudi na višino pokojninske osnove in s tem na višino pokojnine, izplačilom razlik v pokojnini in obračunom zakonskih zamudnih obresti.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP). Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izpodbijano sodbo, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

6. Revizija uveljavlja kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, to je, da ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti zato, ker je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe ali če sodba sploh nima razlogov, ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju.

7. Revizijsko sodišče ugotavlja, da navedena kršitev ni podana. Tožnik je zahteval vštetje premalo izplačanih plač, ki jih je prejel iz stečajne mase in priznane terjatve iz naslova zadolžnic v pokojninsko osnovo. Sodišče druge stopnje se je strinjalo, da je treba v pokojninsko osnovo všteti zneske premalo izplačanih plač, ki so bili tožniku priznani v stečajnem postopku. V 14. in 18. točki obrazložitve sodbe je izrecno poudarilo, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna glede vštevanja izplačanih plač iz stečajne mase. Glede vštevanja zadolžnic pa je zaključilo, da je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in je zato v tem delu odločitev sodišča prve stopnje razveljavilo in mu zadevo vrnilo v ponovno odločanje. Sodišču prve stopnje je naložilo, da ugotovi, ali je treba tudi znesek 711.532,00SIT iz naslova zadolžnic zaradi premalo izplačanih plač upoštevati pri oblikovanju pokojninske osnove. Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku ob pozitivnem odgovoru na to vprašanje odločiti o novi višini pokojnine z upoštevanjem zadolžnic, o izplačilu zapadlih razlik pokojnine in o zakonskih zamudnih obrestih iz tega naslova. Zato očitano nasprotje v izreku sodbe, da je pokojnina pravilno izračunana z upoštevanjem plač, ki so bile tožniku priznane iz stečajne mase ter odločitvijo, da mora sodišče prve stopnje o delu zahtevka ponovno odločati, ni podano.

8. Tožnik v uvodu revizije navaja, da jo vlaga tudi zaradi zmotne uporabe materialnega prava, vendar v nadaljevanju tega revizijskega razloga ne obrazloži oziroma le pavšalno navaja člene ZPIZ-1, ki se nanašajo na oblikovanje pokojninske osnove in odmero pokojnine. Zaradi narave revizije kot izrednega pravnega sredstva samo formalno zatrjevanje zmotne uporabe materialnega prava, ki ni vsebinsko konkretizirano in obrazloženo, ne zadošča za revizijski preizkus. Že sodišče prve stopnje je pojasnilo, da je prišlo do razhajanj v izračunih izvedenke in toženca o višini pokojnine zaradi učinka različnih valorizacijskih količnikov v povezavi s specifikacijo zneskov, izplačanih iz stečajne mase za leti 1991 in 1992, ki jo je tožnik predložil naknadno. Revizijsko sodišče ugotavlja, da je bila na podlagi podatkov o plačah, ki jih je tožnik prejel, pokojninska osnova oblikovana skladno z 39. in 42. členom ZPIZ-1. Upoštevani so bili vsi nesporni zneski plač, pravilno je bila upoštevana povprečna stopnja davkov in prispevkov v višini 38,36% za prva dva meseca leta 1992 in v višini 39,79% za preostale mesece tega leta in za naslednja leta, 15-letno najugodnejše povprečje plač glede na leto upokojitve in glede na dopolnjeno pokojninsko dobo 82% za odmero pokojnine. Na podlagi znanih in nespornih podatkih je pokojnina tožnika pravilno izračunana v višini 790,91 EUR na mesec od 7. 7. 2005 dalje. Očitek, da izračun izvedenke ne temelji na podatkih na obrazcih M4 in M8, pa pomeni uveljavljanje nedovoljenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zato ne more biti predmet revizije.

9. Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.