Jedro

Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.

V sklepu, s katerim je bila zahteva za izrek ničnosti spremembe posestne meje zavržena, obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.

Vprašanje, ali je mogoče za nične izreči le odločbe in sklepe, s katerimi je bilo odločeno o vsebinskih vprašanjih, glede na jasno določbo 279. člena ZUP, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Pavšalna in z ničemer izkazana navedba o premoženjski škodi, zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne izkazuje.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (revident) vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na vse tri točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo revidentovo tožbo zoper sklep tožene stranke, št. 3532-221/2010/2 z dne 21. 11. 2010. Z navedenim sklepom je tožena stranka po revidentovi pritožbi zaradi molka prvostopenjskega organa, na podlagi drugega in tretjega odstavka 255. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), sama odločila o zahtevi revidenta za ugotovitev ničnosti spremembe posestne meje tam navedenih zemljišč in zahtevo za ugotovitev ničnosti zavrgla.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revident uveljavlja dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR.

6. V obravnavani zadevi je predmet spora presoja zakonitosti sklepa, s katerim je bila revidentova zahteva za ugotovitev ničnosti spremembe posestne meje zavržena. V tem sklepu obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti. Za izraz denarne vrednosti gre namreč le pri pravici do prejema določenega zneska (v denarju ali vrednostnih papirjih) in pri obveznosti plačati določen znesek (enako Ustavno sodišče v sklepu U-I-117/09, Up-501/09 z dne 28. 1. 2010). Zato pogoj za dovoljenost revizije po citirani določbi ZUS-1 ni izpolnjen. Tako stališče je Vrhovno sodišče že zavzelo tudi v svojih številnih odločbah kot npr. X Ips 115/2009, X Ips 100/2008, X Ips 233/2008, X Ips 494/2009,X Ips 407/2009, X Ips 264/2009, X Ips 503/2010, X Ips 182/2011, X Ips 301/2011. Na drugačno odločitev Vrhovnega sodišča zato ne morejo vplivati niti revidentove z dokazi izkazane navedbe o vrednosti nepremičnin.

7. Revident z navedbo, da gre za pomembno pravno vprašanje, uveljavlja dovoljenost revizije tudi po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

8. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Vrhovno sodišče je v več svojih odločbah (npr. X Ips 774/2008, X Ips 776/2008, X Ips 151/2008, X Ips 238/2009, X Ips 406/2009, X Ips 414/2009, X Ips 206/2010, X Ips 278/2010) že zavzelo stališče, da revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem zakonskega besedila.

9. Prav tako vprašanje, to je vprašanje, na katerega je mogoče odgovoriti že z branjem zakonskega besedila, pa izpostavlja tudi revident. V reviziji je namreč, kot pomembno pravno vprašanje, izpostavil vprašanje: „Ali je mogoče izreči za nično le odločbo ali sklep, s katerim je bilo odločeno o vsebinskih vprašanjih, ne pa tudi dejanj, in sicer spremembe zarisa posestne meje v katastru, izvedene brez postopka in brez odločbe, ker to dejanje nima značaj upravnega akta?“

10. Odgovor na izpostavljeno vprašanje je jasen in mogoč že z branjem zakonskega besedila, in sicer določbe 279. člena ZUP. Ta v prvem odstavku določa, da se za nično izreče odločba, če je podan eden izmed tam navedenih razlogov. V drugem odstavku pa določa, da se zaradi istih razlogov za ničnega izreče tudi sklep, če je bilo z njim odločeno o vsebinskih vprašanjih. Določba 279. člena ZUP je, glede vprašanja, kateri akt se lahko izreče za ničen, jasna in dodatne razlage ne rabi, izpodbijana sodba pa od te jasne zakonske določbe ne odstopa. Zato izpostavljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, zaradi katerega bi Vrhovno sodišče revizijo vsebinsko obravnavalo.

11. Revident uveljavlja dovoljenost revizije tudi po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča, mora revident natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile posledice zanj zelo hude, in vse to tudi izkazati.

12. Revident kot zelo hude posledice navaja, da si zaradi spremembe zarisa posestne meje lastnik sosednjega zemljišča lasti del stavbe, ki je pred spremembo posestne meje stala na zemljišču v lasti revidenta. Zaradi tega mu nastaja premoženjska škoda. Lastnik sosednjega zemljišča je v sodnem postopku pred rednim sodiščem tudi zahteval lastništvo in izročitev stavbe, vendar v pravdi ni uspel. 13. Revident s splošno in neizkazano navedbo o premoženjski škodi, upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu, zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije, ni izkazal. Zato revizija tudi po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.

14. Ker revident ni izkazal izpolnjevanja zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

15. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).