Jedro

Nediferencirana navedba vrednosti ne zadošča, saj se ne ve, na katerega od več zahtevkov se nanaša oziroma, v katerem delu se nanaša na posamezen zahtevek, in je zato položaj enak, kot če vrednost spornega predmeta sploh ni navedena.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica zahtevala ugotovitev lastninske pravice na nepremičninah s parc. št. 407. S in 448/4, v vl. št. 663 k.o. ..., in izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine.

2. Pritožbeno sodišče je tožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. Navedbe revidentke

3. Zoper to sodbo v zvezi s prvostopenjsko sodbo je tožnica vložila pravočasno revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava s predlogom, naj ji revizijsko sodišče ugodi in sodbi nižjih sodišč spremeni tako, da se tožbenemu zahtevku ugodi, podredno, naj sodbi razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. V reviziji navaja vrednost spornega predmeta v višini 12.518,78 EUR (prej 3,000.000,00 SIT).

4. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in nasprotni stranki (375. člen Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP), ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni popolna.

6. V premoženjskih sporih je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega (prej) 1,000.000,00 SIT (drugi odstavek 367. člena ZPP). Kadar se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi (drugi odstavek 44. člena ZPP) oziroma ob njeni spremembi. Če se uveljavlja več zahtevkov, ki se ne opirajo na isto dejansko in pravno podlago, se pri presoji dovoljenosti revizije po 41. členu ZPP upošteva vrednost vsakega posameznega zahtevka posebej (in ne njihov seštevek).

7. Navedba revizijske vrednosti v višini 12.518,78 EUR (prej 3,000.000,00 SIT) pri oceni dovoljenosti revizije ni upoštevna, saj gre za nediferencirano oziroma prepozno navedbo vrednosti spornega predmeta. Tožnica je v tožbi, s katero je uveljavljala dva objektivno kumulirana tožbena zahtevka, ki sta se opirala na drugačno dejansko in pravno podlago (obligacijskopravni zahtevek za ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe in stvarnopravni zahtevek za ugotovitev lastninske pravice), navedla eno samo vrednost spornega predmeta. Takšna nediferencirana navedba vrednosti ne zadošča, saj se ne ve, na katerega od več zahtevkov se nanaša oziroma, v katerem delu se nanaša na posamezen zahtevek, in je zato položaj enak, kot če vrednost spornega predmeta sploh ni navedena.(1) Takšen položaj je v konkretnem primeru tudi dejansko nastal, saj tožnica ob spremembi tožbe, s katero je obdržala (le) stvarnopravni zahtevek in dodala zahtevek za izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine, ni navedla vrednosti spornega predmeta. To je storila šele v reviziji, kar je prepozno in zato neupoštevno. Neupoštevna je tudi v sodbah nižjih sodišč navedena vrednost spornega predmeta, saj nima podlage v sklepu iz tretjega odstavka 44. člena ZPP.(2)

8. Ker iz opisanega izhaja, da tožnica nima pravice do revizije, je revizijsko sodišče njeno revizijo zavrglo (377. člen ZPP).

Op. št. (1): Primerjaj pravni mnenji občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 16. 12. 1993 in 14. 12. 1994, Poročilo o sodni praksi VS RS, št. II/93, str. 12 in Pravna mnenja 2/94, str. 5. Op. št. (2): Tako tudi odločbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 555/1993 z dne 15. 9. 1994, II Ips 450/1997 z dne 3. 12. 1998 in številne druge.