Jedro

Vsaka poškodba, zadobljena v času službene poti, sama po sebi ne šteje za poškodbo pri delu, ampak mora biti, da bi poškodbo šteli za poškodbo pri delu, podana vzročna zveza med službeno potjo in poškodbo. Glede na navedeno se tožnikova poškodba, ki jo je zadobil, ko je ponoči na službeni poti v hotelu padel po stopnicah, ne šteje za poškodbo pri delu.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se tožbeni zahtevek na odpravo odločb tožene stranke št. ... z dne 18. 4. 2007 in odločbe št. ... z dne 27. 11. 2006 in da je tožena stranka dolžna povrniti tožniku stroške postopka, zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo: „I. Tožbenemu zahtevku tožnika se delno ugodi.

II. Odpravita se odločba ZPIZ Slovenije št. ... z dne 18. 4. 2007 in odločba ZPIZ Slovenije, Območna enota ... št. ... z dne 27. 11. 2006. III. Pri tožniku je podana 30 % telesna okvara zaradi posledic poškodbe pri delu, nastala dne 11. 5. 2006. Tožniku se prizna pravica do invalidnine za ugotovljeno telesno okvaro od 1. 6. 2006 dalje v znesku 8.854,56 SIT oz. 36,95 EUR z vsemi nadaljnjimi uskladitvami.

IV. Že zapadle zneske invalidnine je dolžna tožena stranka tožniku izplačati v roku 8 dni, v naprej dospevajoče pa izplačevati z vsemi nadaljnjimi uskladitvami.

V. Tožbeni zahtevek tožnika, da se mu prizna pravica do invalidnine za 50 % telesno okvaro, nastalo zaradi posledic poškodbe pri delu, se zavrne.

Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti stroške tega postopka v znesku 165,20 EUR v roku 8 dni, po poteku roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.“ Zoper sodbo se pravočasno pritožuje toženka iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in pritožbenemu sodišču predlaga, da tožbeni zahtevek tožnika v celoti zavrne kot neutemeljen. Toženka nasprotuje odločitvi prvostopnega sodišča, da je pri tožniku ugotovljena 30 % telesna okvara nastala zaradi posledic poškodbe pri delu in smatra, da je sodišče nepravilno uporabilo 2. alinejo 1. odstavka 63. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami - ZPIZ-1). Tožniku se je nesreča zgodila na službeni poti v I. dne 29. 10. 2004, v hotelu ob 3.00 uri zjutraj, ko je padel po požarnih stopnicah. Vzrok padca je bila slabost, ki se je tožniku pojavila med spanjem. Po mnenju toženke navedene poškodbe ni mogoče šteti kot poškodbe pri delu, saj poškodba ni nastala v zvezi z opravljanjem dela, temveč je nastala zaradi osebne okoliščine na strani tožnika, ki ni bila v neposredni vzročni zvezi z izvršitvijo dela. Tako niso izpolnjeni pogoji določbe 1. odstavka 1. in 2. alineje 63. člena ZPIZ-1 in je vzrok nastanka 30 % telesne okvare pri tožniku lahko le poškodba izven dela in v posledici tega tožnik nima pravice do invalidnine za ugotovljeno 30 % telesno okvaro. Ni pravilno stališče sodišča, da v danem primeru ni potrebno, da bi tožnik dokazal vzročno zvezo z opravljanjem dela oz. dejavnosti, na podlagi katere je bil zavarovan v času poškodbe.

Pritožba je utemeljena.

V skladu s 350. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami - ZPP) pritožbeno sodišče preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v tistem delu, v katerem se izpodbija s pritožbo, če pa se iz pritožbe ne vidi, v katerem delu se sodba izpodbija, preizkusi sodbo v tistem delu, v katerem stranka ni zmagala v sporu, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11., 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena tega zakona in na pravilno uporabo materialnega prava. Po preizkusu predmetne zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo bistvena dejstva in postopkovnih določb, na katere se pazi po uradni dolžnosti ni kršilo. Je pa ob pravilni ugotovitvi dejanskega stanja napačno uporabilo materialno pravo in v posledici navedenega je bilo potrebno pritožbi toženke ugoditi in v skladu s 5. alinejo 1. odstavka 358. člena ZPP sodbo spremeniti tako, da se tožbeni zahtevek tožnika stroškovno zavrne.

Iz dejanskega stanja, kakor ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in med strankama niti ni sporno, izhaja pa tudi iz listin v spisu, je razvidno, da je pri tožniku podana 30 % telesna okvara po poglavju VI, B, točka 8c (kontraktura desnega ramenskega sklepa, pri čemer je ohranjena abdukcija pod horizontalo) od 11. 5. 2006 dalje. Do poškodbe tožnika - leve rame je prišlo v I., kamor ga je napotilo podjetje L. in kjer je delal na projektu hidroelektrarne, kot vodja projekta. Poškodba se je zgodila dne 10. 12. 2004 ob 3.00 uri ponoči v hotelu, ko je tožnik začutil močne bolečine v trebuhu in vstal, da je obvestil kolega, ki je bil nastanjen v istem hotelu. V temi je odprl nihajna vrata in padel po stopnicah ter pri padcu utrpel poškodbo glave, vratnih vretenc, leve rame in desnega kolena in bil odpeljan v bolnico v S..

Sporno v predmetni zadevi je ali se navedena poškodba po zakonu šteje za poškodbo pri delu ali gre za poškodbo izven dela.

Za poškodbo pri delu se po 63. členu ZPIZ-1 šteje: -poškodba, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega učinka, ter poškodba, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve telesa ali drugih sprememb fiziološkega stanja organizma, če takšna poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem delu ali dejavnosti na podlagi katere je poškodovanec zavarovan; - poškodba povzročena na način iz prejšnje alineje, ki jo utrpi zavarovanec na redni poti od stanovanja do delovnega mesta ali nazaj, na službeni poti ali na poti, da nastopi delo; - obolenje, ki je neposredna in izključna posledica nesrečnega naključja ali višje sile med opravljanjem dela oz. dejavnosti, na podlagi katere je oboleli zavarovan.

Za poškodbo pri delu se šteje tudi poškodba povzročena na način iz 1. alineje prejšnjega odstavka, ki jo utrpijo zavarovanci iz 26., 27., 28. in 29. člena tega zakona.

Ni pravilno materialno pravno stališče, da v primeru službene poti ni potrebno ugotavljati vzročne zveze. V skladu z 2. alinejo 1. odstavka 63. člena ZPIZ-1 se namreč šteje za poškodbo pri delu poškodba, ki je povzročena na način iz 1. alineje 1. odstavka 63. člena ZPIZ-1, ki jo utrpi zavarovanec na službeni poti. Vsaka poškodba zadobljena v času službene poti pa sama po sebi še ne pomeni, da gre za poškodbo pri delu. Med samo poškodbo in službeno potjo mora obstajati tudi vzročna zveza. Vsako ravnanje zavarovanca v času službene poti, ki pripelje do poškodbe se ne more šteti za poškodbo pri delu. Za poškodbo pri delu se lahko v času službene poti štejejo le tiste poškodbe, povzročene na način, določen v 1. alineji 1. odstavka 63. člena ZPIZ-1 in ki so v vzročni zvezi s samo službeno potjo. Navedeno pa v danem primeru ni bilo ugotovljeno.

V skladu s 1. odstavkom 144. člena pridobi pravico do invalidnine zavarovanec za telesno okvaro, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, če znaša telesna okvara najmanj 30 %, ne glede na dopolnjeno pokojninsko dobo oz. če je posledica bolezni ali poškodbe izven dela, če znaša telesna okvara najmanj 50 %. V danem primeru ko gre za poškodbo izven dela in znaša telesna okvara 30 %, tožnik pravice do invalidnine nima.

V posledici navedenega je bilo potrebno pritožbi ugoditi in sodbo sodišča prve stopnje spremeniti tako, da se tožbeni zahtevek tožnika stroškovno zavrne (154. člen ZPP v povezavi s 165. členom ZPP).