Jedro

V smislu določbe druge alineje prvega odstavka 63. člena ZPIZ-1 se bo kot poškodba pri delu štela le poškodba, ki bi jo (napoteni) delavec utrpel na poti iz začasnega prebivališča do delovišča.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik se je poškodoval na službeni poti v Indiji, ko je ponoči v hotelu padel po stopnicah. Tožena stranka je odločila, da je utrpel 30% telesno okvaro, ki je posledica poškodbe izven dela, ni pa mu priznala pravice do invalidnine. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi tožene stranke z dne 27. 11. 2006 in 18. 4. 2007 in odločilo, da je pri tožniku podana 30% telesna okvara zaradi posledic poškodbe pri delu ter tožniku priznalo pravico do invalidnine. Navedlo je, da se poškodba, ki je povzročena na način iz prve alineje 63. člena ZPIZ in jo zavarovanec utrpi na službeni poti, po zakonu šteje za poškodbo pri delu, kljub temu, da ni nastala tekom opravljanja del oziroma na delovišču. Tožniku ni bilo treba dokazati vzročne zveze z opravljanjem dela oziroma dejavnosti.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo. Navedlo je, da ni pravilno stališče, da v primeru službene poti ni potrebno ugotavljati vzročne zveze. Ta v danem primeru ni bila ugotovljena.

3. Vrhovno sodišče je s sklepom VIII DoR 37/2009 z dne 3. 2. 2010 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali se za poškodbo na službeni poti šteje tudi poškodba, ki ni neposredno povezana z opravljanjem dela ali dejavnosti, na podlagi katere je poškodovanec zavarovan.

4. Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, vlaga tožnik revizijo „iz vseh revizijskih razlogov“. Navaja, da je sodišče druge stopnje napačno uporabilo pojem službena pot in poškodba pri delu v smislu določb prve in druge alineje prvega odstavka 63. člena ZPIZ-1. Druga alineja prvega odstavka 63. člena ZPIZ-1 jasno loči med pojmom redna pot od stanovanja do delovnega mesta, ki vključuje dejansko samo pot in med pojmom službena pot, ki vključuje dejansko ves čas zavarovančeve odsotnosti od doma z delovnega mesta in za katero ni potrebno izkazovati vzročne zveze z opravljanjem dela.

5. Tožnik uveljavlja tudi revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje. Po določbi drugega odstavka 371. člena ZPP v primeru dopuščene revizije preizkusi revizijsko sodišče izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena. Zato revizijskih razlogov in navedb izven okvira dopuščene revizije ni mogoče upoštevati.

6. Tožena stranka je zavrnila predlog tožnika za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro. Ugotovljeno je bilo, da je pri tožniku podana 30% telesna okvara. V takem primeru bi pridobil pravico do invalidnine le, če bi bila telesna okvara posledica poškodbe pri delu (prva alineja prvega odstavka 144. člena ZPIZ-1).

7. Kaj se šteje za poškodbo pri delu ZPIZ-1 določa v 63. členu. Temeljno izhodišče pri opredelitvi je, da do poškodbe (na posebej opisan način) pride pri opravljanju dela ali dejavnosti, da torej obstaja vzročna zveza med poškodbo in delom zavarovanca (prva alineja prvega odstavka 63. člena ZPIZ-1). To pomeni, da ni nujno vsaka poškodba, ki jo delavec utrpi na delu oziroma med delovnim časom, tudi poškodba pri delu v smislu ZPIZ-1. Nastati mora pri delu ali v zvezi z delom.

8. Druga alineja prvega odstavka 63. člena ZPIZ-1 določa izjemo tako, da šteje kot poškodbo pri delu tudi poškodbo, ki nastane zavarovancu na poti na delo in z dela: na redni poti od stanovanja do delovnega mesta in nazaj, na službeni poti ali na poti, da nastopi delo. Poudarek je na poti in določbe ni mogoče razlagati tako široko, kot to ponuja tožnik. Pri službeni poti gre praviloma za to, da je delavec napoten na opravljanje svojega dela v drug kraj ali delovišče, spremeni se torej le kraj opravljanja dela. Tudi v takem primeru se bo kot poškodba na delu štela le tista poškodba, ki bo nastala pri delu ali v zvezi z delom. Enako pa se bo štela kot poškodba pri delu le poškodba, ki bi nastala na poti na delo in z dela.

9. Navedeno je seveda dovolj jasno in neproblematično, kadar gre za enkratne službene poti, s katerih se delavec dnevno vrača nazaj na delovno mesto oziroma domov. Vendar enako velja tudi v primerih, ko gre za daljše službene poti, ko je delavec dejansko začasno napoten na delo v drug kraj – doma ali v tujini. To ne more pomeniti, da se bo vsaka poškodba, ki bi jo delavec utrpel v času trajanja take napotitve, štela kot poškodba pri delu, tudi če s samim delom nima nobene zveze. V smislu določbe druge alineje prvega odstavka 63. člena ZPIZ-1 se bo kot poškodba pri delu štela le poškodba, ki bi jo (napoteni) delavec utrpel na poti iz začasnega prebivališča do delovišča. 10. Iz dejanskih ugotovitev sodišča izhaja, da do poškodbe tožnika ni prišlo ne na delu, ne na poti na delo ali z dela. Zato je ni mogoče šteti za poškodbo na delu, kot jo opredeljuje 63. člen ZPIZ-1. 11. Glede na navedeno je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).