Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je ugovor višjega deleža na skupnem premoženju potreben tudi v primeru, kadar stranka zatrjuje, da ima 100 % delež na premoženju, kar izkazuje tudi z zemljiškoknjižnim stanjem.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je ugovor višjega deleža na skupnem premoženju potreben tudi v primeru, kadar stranka zatrjuje, da ima 100 % delež na premoženju, kar izkazuje tudi z zemljiškoknjižnim stanjem.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v ponovnem sojenju ugotovilo(1), da sta tožnik in toženka med leti 1997 in 2008 živela v izvenzakonski skupnosti in da sta v tem obdobju ustvarila skupno premoženje – stanovanje, na katerem ima tožnik 15,33 % delež. V presežku do zahtevane ½ je tožnikov zahtevek zavrnilo, glede zahtevka za izstavitev zemljiškoknjižne listine pa je tožbo zavrglo. Odločilo je tudi o pravdnih stroških. Ugotovilo je, da je del kupnine v 69,34 % pokrila toženka iz unovčenja svojega posebnega premoženja, preostanek kupnine v 30,66 % pa je bil plačan iz skupnega premoženja, na katerem sta deleža pravdnih strank enaka. Sodišče je tako zaključilo, da je tožnikov delež na skupnem premoženju 15,33 %.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika delno ugodilo, tako da je spremenilo stroškovno odločitev, v preostalem pa je njegovo pritožbo, pritožbo toženke pa v celoti, zavrnilo ter odločitev sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu potrdilo.

3. Zoper sodbo in sklep sodišča druge stopnje je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije. Vrhovno sodišče je s sklepom II DoR 268/2013 z dne 21. 11. 2013 revizijo dopustilo glede vprašanj: 1) ali je sodišče druge stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker ni odgovorilo na ugovor tožnika, da toženka ni podala ugovora višjega deleža na skupnem premoženju in da odločitev sodišča prve stopnje odstopa od uveljavljene sodne prakse Vrhovnega sodišča, in 2) ali je sodišče druge stopnje v obravnavani zadevi odstopilo od uveljavljene sodne prakse Vrhovnega sodišča, da ugovor posebnega premoženja sam po sebi še ne vsebuje tudi ugovora višjega deleža na skupnem premoženju. Tožnik je nato vložil revizijo, ki ji je Vrhovno sodišče ugodilo, saj višje sodišče ni odgovorilo na nekatere pritožbenega navedbe in je s tem prikrajšalo stranko v njeni pravici do izjave.

4. Višje sodišče je v ponovljenem sojenju med drugim odločilo, da je tožnikov delež na skupnem premoženju 50 % do celote, v presežnem delu glede ugotovitve skupnega premoženja po enakih deležih na premičnem premoženju (stanovanjska oprema) je tožbeni zahtevek zavrnilo, tožbo glede izstavitve zk listine pa zavrglo.

5. Zoper sodbo in sklep sodišča druge stopnje je toženka vložila predlog za dopustitev revizije. V predlogu zastavlja vprašanja, 1) ali je odločitev sodišča o ugoditvi tožbenemu zahtevku iz naslova obstoja zunajzakonske skupnosti med pravdnima strankama, ob uporabi določbe 12. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR), ter nato določil od 51. do 62. člena ZZZDR, pravilna, 2) ali je za nastanek in obstoj zunajzakonske skupnosti, ter posledično za ugotavljanje skupnega premoženja, potrebna in nujna presoja elementov zunajzakonske skupnosti, zlasti volje obeh partnerjev, skladno s predhodno citiranimi zakonskimi določili, 3) ali je ugovor višjega deleža na skupnem premoženju potreben tudi v primeru, kadar stranka zatrjuje, da ima 100 % delež na premoženju, kar izkazuje tudi z zemljiškoknjižnim stanjem, in 4) ali je pravno dopustno, da se v primeru, ko sodišče (naknadno) zavzame stališče, da je med pravdnima strankama obstajala zunajzakonska skupnost, ob odsotnosti izrecnega ugovora višjega deleža, nasprotni stranki avtomatično prizna 50 % delež na (skupnem) premoženju v skladu z zakonsko domnevo o enakih deležih, ali pa gre vendarle za pravno ureditev, ki pomeni prekomeren poseg v pravico stranke do poštenega sodnega varstva. Glede prvih dveh v bistvenem navaja, da o obstoju zunajzakonske skupnosti med pravdnima strankama ni mogoče govoriti, saj niso podani zakonsko določeni elementi in tudi nikoli niso obstajali, višje sodišče pa se do tega sploh ni opredelilo. Glede zadnjih dveh v bistvenem navaja, da je očitek višjega sodišča, da tožena stranka ni zatrjevala velikosti svojega deleža na premoženju, ob dejstvu, da je cel čas postopka zatrjevala, da je njen delež 100 % celote, saj zunajzakonske skupnosti med pravdnima strankama ni bilo, povsem neutemeljen.

6. Predlog je delno utemeljen.

7. Vrhovno sodišče je ocenilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v obravnavani zadevi podani glede pravnega vprašanja, navedenega v izreku sklepa (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

(1) Višje sodišče je razveljavilo sodbo, s katero je sodišče najprej tožbeni zahtevek zavrnilo, saj da med pravdnima strankama ni obstajala izvenzakonska skupnost.