Jedro

Obnova zapuščinskega postopka, ki je pravnomočno končan, ni dovoljena, stranke pa lahko svoje pravice (tudi iz oporoke) uveljavljajo v pravdi, seveda pa ne z zahtevkom za obnovo zapuščinskega postopka, kot ga uveljavlja tožnica. Tožnica zahteva tudi ugotovitev, da je oporoka pokojne, na podlagi katere je dedinja dela nepremičnega premoženja, pristna in zakonita. Zakaj naj bi imela za vložitev takšne tožbe pravni interes oziroma v čem je njena pravna korist od takšne tožbe, ob tem, da ne trdi, da toženka oporoke ne priznava za pristno in pravno veljavno, ni videti, in tožnica tega tudi ne pojasni. Pravilno in zakonito je v posledici sodišče prve stopnje tožbo kot nedovoljeno zavrglo.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sklepom je sodišče prve stopnje tožbo zavrglo. Pojasnilo je, da je glede na trditveno podlago tožbe zapadel dajatveni zahtevek, zato interesa za ugotovitveno tožbo tožnica ni izkazala (drugi odstavek 181. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP).

2. Zoper sklep je tožnica vložila pravočasno pritožbo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Meni, da je tožba (ki jo je vložila tožnica kot pravni laik) nesklepčna, ne pa nedovoljena. Iz trditvene podlage ne izhaja zahtevek tožnice, kot ga je opredelila. Sodišče bi moralo uporabiti določbo 273. člena ZPP in tožnico pozvati, da pomanjkljivosti odpravi. Sodišče bi moralo ravnati tudi po določbi prvega odstavka 108. člena ZPP, ki določa, da je sodišče dolžno, če je vloga nerazumljiva, ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, zahtevati od vložnika, da vlogo popravi ali dopolni. Ker ni ravnalo po navedenih določbah, je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, saj je ta opustitev vplivala na pravilnost in zakonitost odločitve. Sicer pa je obrazložitev sodišča, da tožbo kot nedovoljeno zavrže, v nasprotju z obrazložitvijo, kot jo je podalo v 6. točki. Tudi iz te točke izhaja, da bi sodišče tožnico moralo pozvati, da popravi ali dopolni tožbo. Poleg tega odločitve sodišče ni obrazložilo tako, da bi iz nje izhajala odločilna dejstva, zaradi katerih je sodišče tožbo zavrglo, razlogi iz 6. točke obrazložitve pa nasprotujejo odločitvi, da se tožba zavrže. Zapisalo je, da je tožbo zavrglo, ker tožba ni dovoljena, v 6. točki obrazložitve pa, da zato, ker tožnica pravnega interesa za ugotovitveno tožbo ni izkazala.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožnica navaja, da je njena babica F. P. umrla 19. 6. 1996. S sklepom o dedovanju Okrajnega sodišča v Ljubljani III D 795/96 z dne 18. 2. 1997 sta bila za njena dediča na podlagi zakonitega dedovanja proglašena njena sinova J. P. in V. P. Umrl je tudi že zapustničin sin V. P., edina dedinja po njem pa je toženka, njegova žena, ki je tudi v zemljiški knjigi vpisana kot solastnica do ½ parcele št. 1 k. o. ... Naknadno, v letu 2014, je zapustničin sin J. P., oče tožnice, našel lastnoročno oporoko pokojne F. P. z dne 26. 4. 1988, s katero je del svojega nepremičnega premoženja zapustila tožnici. J. P. oporoko prizna in je pripravljen urediti tudi zemljiškoknjižno stanje, toženka pa se o oporoki ne želi izjasniti in ne izstaviti ustreznega zemljiškoknjižnega dovolila. S tožbo zato tožnica od toženke zahteva ugotovitev, da je oporoka F. P. z dne 26. 4. 1988 pristna in zakonita, in da se obnovi zapuščinski postopek po pokojni, v katerem naj se ta oporoka upošteva. Sodišče prve stopnje je tožbo kot nedovoljeno zavrglo. Menilo je, da gre za dediščinsko tožbo po 141. členu Zakona o dedovanju (ZD), ta tožba pa je dajatvena tožba in ker je glede na trditveno podlago tožbe dajatveni zahtevek že zapadel, upoštevaje določbo drugega odstavka 181. člena ZPP, tožnica pravnega interesa za ugotovitveno tožbo ni izkazala.

5. Odločitev je pravilna in zakonita že iz naslednjih razlogov: Obnova zapuščinskega postopka, ki je pravnomočno končan, ni dovoljena (224. člen(1) v zvezi s 222. členom(2) ZD), stranke pa lahko svoje pravice (tudi iz oporoke) uveljavljajo v pravdi. Seveda pa ne z zahtevkom za obnovo zapuščinskega postopka.

Poleg tega tožnica zahteva ugotovitev, da je oporoka F. P. z dne 26. 4. 1988 pristna in zakonita. Zakaj naj bi imela za vložitev takšne tožbe pravni interes oziroma v čem je njena pravna korist od takšne tožbe, ob tem, da ne trdi, da toženka oporoke ne priznava za pristno in pravno veljavno(3), ni videti, in tožnica tega tudi ne pojasni. Tudi v tem delu je zato sodišče prve stopnje tožbo pravilno in zakonito kot nedovoljeno zavrglo (274. člen, 181. člen ZPP).

6. Sodišče prve stopnje tudi ni kršilo določbe 273. člena ZPP, ki med drugim določa, da sodišče, če ugotovi, da je tožba nerazumljiva ali nepopolna, izda potrebne ukrepe, ki jih določa ta zakon (108. člen), da se pomanjkljivosti odpravijo. Tožba je namreč razumljiva in tudi popolna – vsebuje vse sestavine predpisane za tožbo (180., 105. člen ZPP), tudi določen zahtevek, ki pa je nedovoljen oziroma zanj tožnica ni izkazala pravnega interesa.

7. Pritožba ne izpodbija zaključka sodišča prve stopnje, da je konkretna tožba dediščinska tožba, ki je dajatvena tožba. Konkretni tožbeni zahtevek ni dajatveni zahtevek – iz dejstev, ki so navedena v tožbi, utemeljenost tožbenega zahtevka(4) ne izhaja (3. točka prvega odstavka 318. člena ZPP). Tožba je torej tudi nesklepčna in to neodpravljivo nesklepčna, saj je očitno, da tožnica nesklepčnosti tožbe ne bi mogla odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru istega tožbenega zahtevka (četrti odstavek 318. člena ZPP). Ko pa je sodišče tožbo zavrglo in tožbenega zahtevka zaradi neodpravljive nesklepčnosti ni zavrnilo, je postopalo v korist tožnice.

8. Sodišče prve stopnje tudi ni zagrešilo očitane absolutne bistvene kršitve določb postopka, sklep ima razloge o odločilnih dejstvih in ti razlogi tudi niso sami s seboj v nasprotju. Dediščinska tožba je kot rečeno dajatvena tožba, v posledici ugotovitvena tožba (v konkretnem primeru tudi ne na ugotovitev veljavnosti oporoke) ni dopustna, saj zanjo tožnica nima pravnega interesa.

9. Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Op. št. (1): Kadar je zapuščinska obravnava končana s pravnomočnim sklepom o dedovanju, pa so dani pogoji za obnovo postopka po določbah pravdnega postopka, se zapuščinski postopek ne obnovi, temveč lahko stranke uveljavljajo svoje pravice v pravdi.

Op. št. (2): Če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde oporoka, jo sodišče razglasi in pošlje zapuščinskemu sodišču, obdrži pa njen prepis; zapuščinsko sodišče ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč obvesti prizadete osebe o razglasitvi oporoke in jih opozori, da lahko uveljavljajo svoje pravice iz oporoke v pravdi.

Op. št. (3): Temveč le, da se toženka o njeni veljavnosti do sedaj ni izjasnila.

Op. št. (4): na ugotovitev veljavnosti oporoke in za obnovo zapuščinskega postopka