Jedro

Toženec je v predlogu zgolj zastavil vprašanja, ki sama zase Vrhovnemu sodišču ne sporočajo ničesar, ni pa predloga ustrezno obrazložil. Tako ni zatrjeval pravnih pravil, ki naj bi jih sodišči nižje stopnje prekršili. Ravno tako ni pojasnil okoliščin, ki bi kazale na pomembnost pravnih vprašanj v smislu določil 367.a člena ZPP in ni obrazložil, v čem naj bi bila odločitev sodišča druge stopnje nezakonita, zato je Vrhovno sodišče takšen nepopoln predlog za dopustitev revizije na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrglo.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora toženec v roku 15 dni od vročitve sodbe vzpostaviti prejšnje stanje pri nepremičnini stavba št. 000, k. o. ..., na naslovu ..., z nadaljnjo natančnejšo specifikacijo posameznih dejanj, ki jih mora opraviti, ter navedbo prostorov v stavbi, kjer mora naložena mu dejanja izvršiti.

2. Sodišče druge stopnje je toženčevi pritožbi delno ugodilo, in sicer v delu, ki se nanaša na izpolnitveni rok za opravo naloženih mu dejanj za vzpostavitev prejšnjega stanja, in sicer tako, da je rok s 15 dni podaljšalo na 60 dni od prejema drugostopenjske sodbe, v preostalem izpodbijanem delu pa je pritožbo toženca zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper odločitev sodišča druge stopnje je toženec vložil predlog za revizijo. V njem zastavlja sledeča vprašanja: - "Ali je materialno pravilna odločitev sodišča prve in druge stopnje, da se izrek sodbe opira zgolj na identifikacijske podatke stavbe št. 000, k. o. ... ob upoštevanju, da je predmetna nepremičnina vpisana v zemljiško knjigo v obliki etažne lastnine, ter postavitev nosilne stene v dolžini cca. 3 metre ni natančno določena oziroma določljiva in se nahaja v stanovanju, etažni lastnini tožene stranke? - Ali je materialno pravilna odločitev sodišča prve in druge stopnje, da je rok izpolnitve določen v časovnem obdobju 60 dni, in sicer mora tožena stranka izvršiti po odločbi sodišča obsežne gradbene posege do dne 20. 1. 2024, gradbeni posegi vključujejo odstranitev zunanjega vhoda, odstranitev zunanjih oken, izvedbo tlakovcev na tleh, odstranitev betoniranega podesta, zazidavo odprtine v zunanji steni, popravilo fasade, odstranitev dimnika, zazidavo preboja za dimnik na zunanji steni fasade, popravilo fasade upoštevaje objektivno okoliščino, da se v zimskem času beton oziroma malta ne sušita zaradi zmrzovanja vode ter je v zimskih mesecih nemogoče zazidati odprtino za okna in nanjo položiti izolacijski material zaradi nesušenja vode v betonski mešanici, prav tako je objektivno nemogoča izdelava fasade in nanos zaključnega sloja? - Ali pridobitev gradbenega dovoljenja Upravne enote A. št. ... z dne 17. 6. 2019 vpliva na pravno presojo zakonitosti gradbenega posega, ki naj bi ga izvedla tožena stranka upoštevaje navedbe sodišča, da naj bi z zatrjevanimi posegi tožena stranka v letih 2013 in 2014 bistveno spremenila zgradbo, saj naj bi posegla v nosilno konstrukcijo zgradbe, gradbeno dovoljenje pa je bilo pridobljeno dne 17. 6. 2019 pod zakonskim pogojem, da se namembnost zgradbe po letu 1967 ni bistveno spremenila, upoštevaje tudi okoliščino, da je statik ugotovil, da poseg ne vpliva na lastnosti stabilnosti zgradbe?"

4. Predlog ni popoln.

5. Vsebina predloga za dopustitev revizije je predpisana v 367.a in 367.b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predpisani so vsebinski in formalni pogoji za dopustitev revizije. Ti pogoji so strogi, institut dopuščene revizije namreč vzpostavlja revizijo v prvi vrsti kot sredstvo za dosego ciljev, objektivno pomembnih z vidika pravnega reda v celoti. Zato mora predlog za dopustitev revizije v celoti izpolnjevati pogoje iz 367.a in četrtega ter petega odstavka 367.b člena ZPP.

6. Po četrtem odstavku 367.b člena ZPP mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Povedano drugače, vprašanja, ki jih predlagatelj zastavlja, se morajo nanašati na nosilna stališča v sporni sodni odločbi, pri čemer mora predlagatelj tudi na kratko utemeljiti, zakaj so ta napačna. Iz predloga morajo biti razvidne okoliščine, ki kažejo na to, da odgovori na zastavljena pravna vprašanja niso pomembni zgolj z vidika predlagateljevega individualnega interesa za izid postopka v konkretni zadevi, temveč zaradi koristi pravnega reda kot celote, torej za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava preko sodne prakse.

7. Toženec je v predlogu zgolj zastavil vprašanja, ki sama zase Vrhovnemu sodišču ne sporočajo ničesar, ni pa predloga ustrezno obrazložil. Tako ni zatrjeval pravnih pravil, ki naj bi jih sodišči nižje stopnje prekršili. Ravno tako ni pojasnil okoliščin, ki bi kazale na pomembnost pravnih vprašanj v smislu določil 367.a člena ZPP in ni obrazložil v čem naj bi bila odločitev sodišča druge stopnje nezakonita, zato je Vrhovno sodišče takšen nepopoln predlog za dopustitev revizije na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrglo.

8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).