Jedro

Ker so pogoji za dopustitev revizije izpolnjeni, je Vrhovno sodišče revizijo dopustilo.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, kdaj začnejo teči zamudne obresti od terjatev za nereparirano premoženjsko škodo, ki se odmerjajo po cenah na dan sojenja po uveljavitvi OZ ter po sprejetju načelnega pravnega mnenja Občne seje Vrhovnega sodišča z dne 26. 6. 2002.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zahtevek proti prvotoženki in proti drugotoženki zavrnilo, ugodilo pa zahtevku proti tretjetoženki in ji naložilo plačilo 6.259,39 EUR s 13,5 % zamudnimi obrestmi od 1. 1. 2002 do 27. 6. 2003, od 28. 6. 2003 dalje pa s predpisanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi do takrat, ko obresti dosežejo glavnico, tj. do 13. 11. 2006. V presežku je zahtevek iz naslova zamudnih obresti zavrnilo. Zavzelo je stališče, da je glede na to, da je višina škode ugotovljena po cenah ob izdaji sodne odločbe in da je zamuda nastala pred uveljavitvijo Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), obrestni zahtevek v skladu z načelnim pravnim mnenjem z dne 26. 6. 2002 utemeljen od 1. 1. 2002. 2. Sodišče druge stopnje je pritožbama tožnika in tretjetoženke delno ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tretjetoženka dolžna tožniku plačati 6.259,39 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 2. 1990 do 31. 12. 2001, v presežku pa se tožbeni zahtevek zoper tretjoženko (in v celoti zoper druga dva toženca) zavrne. V ostalem je pritožbi zavrnilo. Strinjalo se je z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je terjatev zapadla z vložitvijo tožbe, nato pa zavzelo stališče, da je stališče sodišča prve stopnje o tem, da tožniku ne pripadajo glavnične zamudne obresti že pred 1. 1. 2002, ker so do tedaj že dosegle glavnico, v nasprotju z zakonodajo in s sodno prakso. Pravilo ne ultra alterum tantum je bilo uveljavljeno šele z uveljavitvijo OZ in zato so dotlej zamudne obresti tekle, četudi so dosegle in presegle glavnico. Zato gredo tožniku (tudi) zamudne obresti od 20. 2. 1990 do 31. 12. 2001. Ker so ob uveljavitvi OZ že presegle glavnico, mu od 1. 1. 2002 ne gredo več.

3. Tretjetoženka predlaga dopustitev revizije glede vprašanja, kdaj začnejo teči zamudne obresti od terjatev za nereparirano premoženjsko škodo, ki se odmerjajo po cenah na dan sojenja po uveljavitvi OZ ter po sprejetju načelnega pravnega mnenja Občne seje Vrhovnega sodišča z dne 26. 6. 2002. Stališče izpodbijane sodbe je povsem zgrešeno, v nasprotju z načelnim pravnim mnenjem Vrhovnega sodišča z dne 26. 6. 2002 in s temeljnimi načeli obligacijskega prava. Navaja še, da je po informativnem izračunu dolžna na podlagi izpodbijane sodbe plačati 244.909,65 EUR obresti, kar za več kot 39-krat presega znesek glavnice. Poleg tega je sodišče prve stopnje zavzelo stališče, da gredo tožniku zamudne obresti od 1. 1. 2002 zato, ker je bila višina škode ugotovljena po cenah ob sojenju, in ne stališča, da do 31. 12. 2001 tožniku ne gredo obresti, ker je njihova višina že dosegla glavnico, kot je stališče prvostopenjskega sodišča razumelo pritožbeno sodišče. 4. Glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, so pogoji za dopustitev revizije izpolnjeni. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tem obsegu dopustilo (tretji odstavek 367. c člena Zakona o pravdnem postopku).