Jedro

V konkretnem primeru vrednost spornega predmeta za nedenarni zahtevek skozi celoten postopek ni bila navedena. Ustaljena praksa Vrhovnega sodišča je, da predlagatelj v tem primeru nima pravice do revizije.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku, da se je toženec dolžan izseliti iz stanovanja (I. točka izreka). Zahtevek za plačilo uporabnine v višini 5.200,00 EUR je zavrglo (II. točka izreka). V III. točki izreka je odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženca zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (I. in III. točki izreka) potrdilo.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je toženec vložil predlog za dopustitev revizije. Predlaga, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo o vprašanju, ali nasprotni indici v konkretnem primeru izpolnjujejo pravni standard nedovoljenega razpolaganja strank ter nedobrovernosti. Predlagatelj vrednosti spornega predmeta glede izpodbijanega dela drugostopenjske sodbe (odločitve o izpraznitvenem zahtevku) v predlogu ni navedel niti ni trdil, da je tekom postopka pred sodiščem prve stopnje (pravočasno) uveljavljal ugovor o izostali oceni vrednosti spornega predmeta.

4. Predlog ni dovoljen.

5. Revizijo je mogoče dopustiti le, če vrednost revizijsko izpodbijanega dela pravnomočne sodbe znaša med 2.000,00 EUR in 40.000,00 EUR (drugi in četrti odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). Predlagatelj mora že v predlogu za dopustitev revizije izkazati tudi obstoj pogojev za njegovo dovoljenost, če želi doseči njegovo vsebinsko obravnavo.

6. Predlagatelj želi izpodbiti odločitev sodišč nižje stopnje, da se je dolžan izseliti iz stanovanja, ki je nedenarne narave. Vrednosti spornega predmeta pri nedenarnih zahtevkih ni mogoče razbrati iz tožbenega zahtevka, zato jo je treba določiti (drugi odstavek 44. člena in drugi odstavek 180. člena ZPP), posledično pa opredeliti tudi v postopku za dovolitev revizije. Čeprav je predlagatelj do začetka obravnavanja glavne stvari imel možnost zahtevati ugotovitev vrednost spornega predmeta v zvezi z nedenarnim zahtevkom, ugovora o izostali oceni vrednosti spornega predmeta ni uveljavljal. V konkretnem primeru vrednost spornega predmeta za nedenarni zahtevek skozi celoten postopek ni bila navedena. Ustaljena praksa Vrhovnega sodišča je, da predlagatelj v tem primeru nima pravice do revizije.1 Vrhovno sodišče je zato na podlagi 377. člena ZPP predlog za dopustitev revizije zavrglo kot nedovoljen.

1 Sklep VS RS z dne 14. 5. 2015, opr. št. II DoR 127/2015, sklep VS RS z dne 11. 12. 2014, opr. št. II Ips 121/2014, sklep VS RS z dne 20. 2. 2014, opr. št. II Ips 111/2012, sklep VS RS z dne 22. 11. 2012, opr. št. II DoR 210/2012.