Jedro

Predlog problematizira vprašanje, ali lahko več oseb priposestvuje nepremičnino tako, da na njej pridobijo solastninsko pravico.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta tožnika lastnika celotne parcele št. 453/3 k.o. K. v. in sicer tožnik do deleža 5/8 in tožnica do deleža 3/8. Njuna lastninska pravica temelji na priposestvovanju, ki se je glede na posest njunih pravnih prednikov izteklo že v času veljavnosti Občega državljanskega zakonika, sama pa sta nepremičnino podedovala po prej navedenih dednih deležih.

2. Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

3. Toženec je vložil obširen predlog za dopustitev revizije glede trinajstih pravnih vprašanj, ki jih je razdelil na štiri vsebinske sklope. Prvi sklop problematizira vprašanje, ali je zahtevku, kakršnega sta postavila tožnika, sploh mogoče nuditi pravno varstvo oziroma ali sta zahtevala ugotovitev priposestvovanja skupne lastnine ali ugotovitev priposestvovanja idealnih deležev, katerih vsota predstavlja celoto ter ali je po določbah takrat veljavnega Občega državljanskega zakonika sploh lahko več oseb priposestvovalo celoto ter hkrati tudi posamezne idealne deleže, ki skupaj predstavljajo celoto. Naslednji sklop se nanaša na vprašanja, ali lahko osebe, ki naj bi pridobile lastninsko pravico s priposestvovanjem, z naknadnimi pravno-poslovnimi ravnanji, tudi s sklenitvijo dednega dogovora, dogovorijo deleže na priposestvovani nepremičnini in od zemljiškoknjižnega lastnika zahtevajo ugotovitev lastninske pravice po tako dogovorjenih deležih. Tretji sklop zajema pravna vprašanja o razmerju med predhodno izvorno in kasnejšo izvedeno pridobitvijo lastninske pravice, v zvezi s tem pa predvsem o tem, do kje seže raziskovalna dolžnost toženca, ki se je kot lastnik sporne nepremičnine, v naravi gozda, v zemljiško knjigo vpisal na pravno poslovni podlagi. Ne sprejema stališča, da bi se moral toženec, ki se je vpisal na podlagi pravnega posla, pred tem pozanimati o posesti sporne nepremičnine, da tega ni storil in da ga zato dobra vera ne varuje. V zadnji sklop je predlagatelj umestil vprašanje procesne narave in sicer, ali je mogoče zahtevku za priposestvovanje ugoditi v primeru, ko tožnik izpove, da se za obdobje, ko naj bi prišlo do priposestvovanja, ničesar ne spominja.

4. Predpostavke za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku niso izpolnjene. Vrhovno sodišče je zato skladno z določbama prvega in drugega odstavka 367.c člena istega zakona predlog zavrnilo.