Jedro

Predmet obveznega avtomobilskega zavarovanja je tista škoda, ki je povzročena z motornim vozilom in v zvezi s prevozom na javnih površinah (v cestnem prometu). Taka škoda ni tista, ki nastane v zvezi z upravljanjem traktorja med delovnim opravilom na njivi.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v napadenem stroškovnem izreku (drugi odstavek izreka) spremeni tako, da glasi: "Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki 192.000,00 (sto dvaindevetdeset tisoč 00/100) SIT pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8.5.2002 dalje do plačila, v 15 dneh, pod izvršbo." V ostalem se pritožba zavrne in potrdi napadena sodba sodišča prve stopnje glede glavne stvari. Tožeča stranka nosi sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z napadeno sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim uveljavlja tožeča stranka 3,000.000,00 SIT odškodnine za nepremoženjsko škodo v posledici škodnega dogodka dne 13.7.1999, ko je tožnica ob nakladanju bal slame, padla s prikolice zaradi sunkovitega premika traktorja. Tožeči stranki pa je naložilo v povrnitev toženi stranki 257.000,00 SIT pravdnih stroškov s pripadki. Tako je odločilo ob ugotovitvi, da je prišlo do škodnega dogodka na njivi pri strojnem kmetijskem delu in tega dogodka ni mogoče obravnavati kot prometno nesrečo, saj gre za nezgodo pri delu. Iz obveznega zavarovanja v danem primeru traktorja v smislu določil 177. člena Zakona o varnosti cestnega prometa - ZVCP je zagotovljeno le varstvo udeležencev v prometu, promet motornih vozil pa se lahko odvija le po javnih cestah, ki so v določilih 2. člena Zakona o javnih cestah - ZJC definirane kot prometne površine. Tako iz obveznega zavarovanja traktorja ni pokrita uveljavljana odškodnina, zato v zadevi ni podana pasivna legitimacija.

Tožeča stranka vlaga zoper prvostopno sodbo pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga njeno razveljavitev. Ne strinja se s stališčem sodišča prve stopnje, da v zadevi ni podana pasivna legitimacija ob trditvi, da se prvo sodišče v obrazloženi sodbi napačno sklicuje na revizijsko odločbo opr. št. II Ips 134/2000. Sedaj veljajo drugi predpisi v zvezi z uporabo motornih vozil, ki razširjajo namen obveznega zavarovanja traktorja za vsako njegovo vožnjo ne glede na to, ali ta poteka po javni prometni ali neprometni površini. Napada tudi stroškovni izrek.

Tožena stranka ni odgovorila na pritožbo.

Pritožba je le delno utemeljena. V pritožbi ni pojasnjena grajana procesna kršitev na prvi stopnji, niti je ni zasledilo pritožbeno sodišče v okviru uradnega pritožbenega preizkusa zadeve (člen 350/II Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z drugim odstavkom 339. člena ZPP). Ob pravilno ugotovljenem dejanskem stanju je sodišče prve stopnje tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

Ob povzemanju pravilnih in dovoljnjih prvostopnih razlogov je le k izrecnim pritožbenim navedbam odgovoriti, da tudi sedanji predpisi v zvezi z uporabo motornih vozil, konkretno traktorja, zasledujejo enak obseg pokritja zavarovanja, kot prejšnji, to je le v zvezi s prevozom v cestnem prometu in ne na nejavnih površinah. Glede tega vprašanja si očitno pritožba napačno razlaga širjenje sodne prakse glede pojma uporabe motornega vozila, vendar le na javnih površinah oziroma v zvezi z njimi. V danem primeru predvidevajo določila splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO-97) v njegovem 1. členu odgovornost toženke za škodo, kot posledico uporabe in posesti vozila. Slednje je mišljeno le v kontekstu dogajanja z motornim vozilom (traktorjem) na javnih površinah, na kar jasno kažejo tako uvodna določila ZVCP, ki določajo, da se s tem zakonom urejajo pravila javnega cestnega prometa in pogoji za udeležbo v cestnem prometu. Nato določila njegovega 133. člena, ki predvidevajo za motorna vozila evidenco o izdaji vozniških dovoljenj in njihovo izdajo. Pa tudi določila njegovega prvega odstavka 71. člena, ki predvidevajo obseg gospodarskih voženj (med gradbišči ali kmetijskimi površinami, na katerih se opravljajo gradbena ali kmetijska dela) ter drugi odstavek 71. člena (za gospodarske vožnje se smejo praviloma uporabljati predvsem lokalne ceste in kolovozi ter gozdne poti). Po določilih 16. člena Zakona o obveznem zavarovanju v prometu - ZOZP vključuje zavarovanje lastnika motornih vozil, tudi traktorja. Sicer pa urejajo določila 1. člena ZOZP obvezna zavarovanja v prometu.

Tedaj za škodni dogodek na njivi, izvirajoč iz opravljanja poljedelskega dela s traktorjem, ni mogoče zaključiti, da je nastal v zvezi s prevozom na javnih površinah.

Povedano je zahtevalo zavrnitev neutemeljene pritožbe glede glavne stvari in potrditev prvostopne sodbe po členu 353 ZPP v tem obsegu.

Delno pa je pritrditi pritožbeni graji glede na prvi stopnji napačne odmere pravdnih stroškov tožene stranke.

Napadena odmera teh v zvezi s pripravljalno vlogo z dne 17.5.2001 ni utemeljena, saj glede na vsebino ta odgovarja pojmu pripravljalnega spisa. Je pa pritrditi o previsoko odmerjeni nagradi v zvezi s prisotnostjo tožene stranke na naroku dne 17.4.2002 (list. št. 24). Na njem so se obravnavala le procesna vprašanja, zato je njena pravilna odmera po Odvetniški tarifi - OT in sporni vrednosti - 125 OT. Ugotoviti je tudi napačni seštevek vrednosti vseh stroškovnih postavk na prvi stopnji in je pravilen ob upoštevanju 20 % DDV - 237.000,00 SIT. Slednji znesek je zmanjšati za preveč odmerjeno nagrado za toženkino prisotnost na glavni obravnavi 17.5.2001 vključno z DDV. To da pravilni končni izračun potrebnih pravdnih stroškov toženke - 192.000,00 SIT, kar je povrnitvena obveza tožeče stranke (člen 154/I ZPP). V toliko je bilo ugoditi pritožbi zoper stroškovni izrek (3. točka 365. člena ZPP).

O pritožbenih stroških tožeče stranke je odločeno po prvem odstavku 165. člena ZPP in pritožbenega neuspeha glede glavne stvari. Z vložitvijo pritožbe zoper stroškovni izrek pa tožeči stranki niso nastali posebni stroški.