Jedro

Sklop pravno odločilnih dejstev, na katerih sta sodišči prve in druge stopnje utemeljili svojo odločitev, zajema ugotovitev, da se je tožnica poškodovala pri padcu s traktorske prikolice, ko je na njivi, izven javnih površin, nakladala bale slame. Škoda, ki nastane pri delu na polju, ni zajeta z obsegom kritja iz zavarovalne pogodbe, saj takšna dejavnost ni povezana z uporabo traktorja v pomenu 15. člena ZOZP.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka terjala plačilo 3,000.000 SIT odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe do plačila. Zavzelo je stališče, da obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti ne zajema kritja za tožničino škodo, ker se je poškodovala pri delu na njivi ob nakladanju slamnatih bal na traktorsko prikolico.

Pritožbeno sodišče je pritožbo tožeče stranke (razen v stroškovnem delu) zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. V celoti je kot pravilno sprejelo materialnopravno naziranje sodišča prve stopnje.

Proti tej sodbi je tožeča stranka vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da nižji sodišči pri sojenju nista upoštevali določil 6. in 15. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (Ur. l. RS, št. 70/94 - 30/06 - ZOZP). Sodišče prve stopnje je obravnavano zadevo neutemeljeno primerjalo z vzorčnim primerom, kjer pa se je obravnaval škodni dogodek iz leta 1993, torej iz obdobja pred uveljavitvijo ZOZP. Sicer pa bi moralo sodišče tožbenemu zahtevku ugoditi že ob pravilni uporabi Splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO-97 (v nadaljevanju Splošni pogoji), saj je v 1. členu Splošnih pogojev jasno zapisano, da "se zavarovalnica zaveže, da bo povrnila škodo, ki je posledica uveljavljanja odškodninskih zahtevkov na podlagi civilnega prava, če je pri uporabi in posesti vozila, navedenega v polici, prišlo do telesne poškodbe". Določila Splošnih pogojev zahtevajo torej le uporabo oziroma posest vozila, nikjer pa ni določen pogoj uporabe oziroma posesti vozila v zvezi s prevozom v cestnem prometu in na javnih površinah. ZOZP je obseg kritja iz naslova obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti razširil. Z njim so zajete škode, ki se redno, normalno ali praviloma dogajajo pri uporabi motornega vozila na določen način v dani življenjski situaciji. Traktor je namenjen predvsem za delo na poljih, ne pa za prevoz v javnem cestnem prometu, kjer je s traktorjem predpisano omejeno gibanje. Pojem uporabe motornega vozila tako ni nujno povezan s pojmom javne ceste, ampak je treba izhajati iz funkcionalnosti vozila.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Sklop pravno odločilnih dejstev, na katerih sta sodišči prve in druge stopnje utemeljili svojo odločitev, zajema ugotovitev, da se je tožnica poškodovala pri padcu s traktorske prikolice, ko je 13.7.1999 na njivi, izven javnih površin, nakladala bale slame. Kot sta pravilno poudarili obe nižji sodišči, škoda, ki nastane pri delu na polju, ni zajeta z obsegom kritja iz zavarovalne pogodbe, saj takšna dejavnost ni povezana z uporabo traktorja v pomenu 15. člena ZOZP. V skladu s citiranim določilom mora lastnik motornega in priklopnega vozila skleniti pogodbo o zavarovanju odgovornosti za škodo, ki jo z uporabo vozila povzroči tretjim osebam zaradi smrti, telesne poškodbe, prizadetega zdravja, uničenja in poškodovanja stvari, razen proti odgovornosti za škodo na stvareh, ki jih je sprejel v prevoz. Predmet zavarovanja avtomobilske odgovornosti je torej odškodninska odgovornost. Zavarovanec se zavaruje za nevarnost, da se bo v primeru škodnega dogodka njegovo premoženje zmanjšalo, ker bo oškodovancu moral plačati odškodnino. Zaključek o obveznosti zavarovalnice, da krije škodo, lahko velja le tedaj, kadar je odgovornost povezana z določenim vozilom oziroma z njegovo uporabo. Drži, da pojem uporabe motornega vozila ni nujno povezan s pojmom javne ceste v smislu 2. točke prvega odstavka 14. člena Zakona o javnih cestah (Ur. l. RS, št. 29/97 - 92/05), saj motorno vozilo rabi svojemu namenu tudi, če stoji (parkirano vozilo) ali je v gibanju brez vključenega motorja. V skladu s sodbo prakso je krita tudi škoda, ki jo utrpi potnik pri vstopu ali izstopu iz motornega vozila.1 Napačna in v nasprotju z namensko (teleološko) razlago določila 15. člena ZOZP pa bi bila interpretacija, za katero se zavzema tožeča stranka, da obseg kritja zavarovalnice zajema škodo, ki je tožnici sicer nastala v zvezi z uporabo traktorja, vendar pri delu na polju. Pri vsebinskem zapolnjevanju pravnega standarda uporabe motornega vozila je treba izhajati iz namena, ki ga ima dolžnost sklenitve zavarovanja avtomobilske odgovornosti po ZOZP. Glavni namen obveznega zavarovanja po ZOZP je socializacija rizika oziroma težnja poskrbeti za oškodovance in potnike v javnem prometu. To pomeni, da škodni dogodek, ki ni posledica tipične prometne situacije, ne more biti predmet kritja zavarovalnice. Drugače povedano: pravno relevanten v smislu predpisa, ki ureja obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti, je le tisti vzrok, ki ga pravna norma iz 15. člena ZOZP glede na svoj namen šteje kot vzrok.

Sodišče prve stopnje se je v svoji obrazložitvi utemeljeno sklicevalo na sodbo z dne 7.9.2000, opr. št. II Ips 134/2000, v kateri je sodišče obravnavalo bistveno istovrstno dejansko stanje kot v obravnavani zadevi. Ker je Zakon o temeljih sistema premoženjskega in osebnega zavarovanja (Ur. l. SFRJ, št. 17/90 in 82/90) vseboval identično določbo, kot je 15.člen ZOZP, je nepomembno, da se je škodni dogodek v zadevi opr. št. II Ips 134/2000 pripetil pred uveljavitvijo ZOZP.

Uveljavljani revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka ni obrazložen, zato odgovor revizijskega sodišča v tej smeri ni potreben.

Ker je ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo (378. člen Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 36/04 - ur. p. b.).

Op. št. 1: Odločba VS Sr z dne 14.9.1982, opr. št. Rev. 1790/82, Bilten VGSSr 1/84, stran 33.