Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se 14. člen ZSKZ uporablja tudi za kmetijska zemljišča v lasti pravnih oseb, ki se niso lastninsko preoblikovale, ker med svojimi sredstvi niso imele nenominiranega družbenega kapitala.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se 14. člen ZSKZ uporablja tudi za kmetijska zemljišča v lasti pravnih oseb, ki se niso lastninsko preoblikovale, ker med svojimi sredstvi niso imele nenominiranega družbenega kapitala.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarne tožbene zahtevke: 1) da se ugotovi ničnost vpisa lastninske pravice na ime toženke pri nepremičninah parc. št. 365/21, 365/22, 365/24, 365/23, 365/17, 365/26, 365/25, 365/19, 365/20, 414/0, 425/1, 425/2, 426/1, vse k.o. ...; 2) da se ugotovi, da so vse navedene nepremičnine v lasti Republike Slovenije do celote (1/1); 3) da je toženka dolžna Republiki Sloveniji za navedene nepremičnine izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo; in podredni tožbeni zahtevek, da je vknjižba lastninske pravice toženke pri navedenih nepremičninah neveljavna in se izbriše ter se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje. Odločilo je tudi o stroških postopka. Obrazložilo je, da je toženka delniška družba v družbeni lastnini. Iz sodbe Vrhovnega sodišča UR 34/94 z dne 23. 10. 1995 izhaja, da toženkina pravna prednica (R. d.d.) ni podjetje z družbenim kapitalom v smislu Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (v nadaljevanju ZLPP), zato se ji ni treba lastninsko preoblikovati po tem zakonu. Določba 14. člena Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (v nadaljevanju ZSKZ) pa zajema zgolj kmetijska zemljišča v družbeni lastnini, na katerih so imele pravico uporabe pravne osebe, ki so med svojimi sredstvi izkazovale nenominiran družbeni kapital. 2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnic ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ugodilo tožbenemu zahtevku, naj se ugotovi, da so nepremičnine parc. št. 365/21, 365/22, 365/24, 365/23, 365/17, 365/26, 365/25, 365/19, 365/20, 414/0, 425/1, 425/2, 426/1, vse k.o. ..., v lasti Republike Slovenije, v preostalem in še izpodbijanem delu pa je pritožbi tožnic zavrnilo ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Spremenilo je tudi odločitev o pravdnih stroških. Obrazložilo je, da dejstvo, da se toženka ni olastninila po ZLPP, ni pravno pomembno. Ob vložitvi spornih nepremičnin kot stvarnega vložka v novo nastalo družbo toženkina pravna prednica ni mogla prenesti večje pravice, kot jo je imela sama, torej pravico uporabe. Vložitev zemljišč v obliki stvarnega vložka v družbo namreč ni bila podlaga za lastninjenje kmetijskih zemljišč, temveč le zakoni, ki urejajo njihov pravni status: Zakon o Zadrugah, ZLPP in ZSKZ. Lastninjenje kapitala še ni imelo za posledico lastninjenja nepremičnin, ki so spadala med sredstva podjetij, ki so na njih imela pravico uporabe ter so se lastninsko preoblikovala (ali bila ustanovljena na podlagi Zakona o podjetjih – v nadaljevanju ZPod). Sporne nepremičnine so bile na dan 11. 3. 1993 kmetijska zemljišča, gozdovi ali nezazidano stavbno zemljišče, ki pa niso bila kot taka določena s prostorskim izvedbenim aktom (tretji odstavek 14. člena ZSKZ). Na podlagi 14. člena ZSKZ so torej sporna zemljišča postala last Republike Slovenije.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje toženka zaradi zmotne uporabe materialnega prava vlaga predlog za dopustitev revizije. Navaja, da se 14. člen ZSKZ uporabi zgolj, če ne obstaja veljavni pravni temelj za prehod nepremičnine iz družbene v zasebno lastnino ne glede na formalne vpise v zemljiški knjigi. Sodišče druge stopnje se je oprlo na napačne pravne predpise. Ko je toženkina pravna prednica prejela stvarni vložek, še noben od navedenih predpisov ni bil sprejet. Toženkina pravna prednica je bila ustanovljena kot delniška družba na podlagi 36. člena ZPod. Kot stvarni vložek v delniško družbo je družbena pravna oseba lahko vložila katero koli nepremičnino (tudi kmetijska zemljišča) in je bil na podlagi ZPod opravljen veljavni pravni promet. S tem pa se ni prenesla zgolj pravica uporabe, ampak lastninska pravica. Delnice, ki jih je delniška družba v družbeni lastnini izdala na podlagi sprejetega stvarnega vložka, so bile na podlagi ZPod v prostem prometu. ZLPP med zavezanci za lastninsko preoblikovanje in zavezanci za izločitev kmetijskih zemljišč in gozdov iz družbenih sredstev ne omenja kapitalskih družb, organiziranih po ZPod. Kmetijska zemljišča in gozdovi, ki so bili v trenutku uveljavitve ZLPP v lasti kapitalskih družb, ki med svojimi viri niso izkazovale družbenega nenominiranega kapitala, niso zemljišča v družbeni lastnini.

4. Predlog je utemeljen.

5. Revizijsko sodišče je ocenilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v obravnavanem primeru podani glede pravnega vprašanja, oblikovanega v izreku sklepa (tretji odstavek 367.c člena ZPP).