Jedro

Pravilna razlaga določb, ki urejajo revizijski postopek, narekuje glede nedenarnih zahtevkov (o zaupanju v varstvo in vzgojo ter o ureditvi stikov) uporabo tretjega odstavka 367. člena ZPP. To pomeni, da je v tem delu potrebno zahtevek kvalificirati kot vrednostno neocenljiv spor, v katerem revizija ni izrecno izključena. Tožnik bi v tem delu moral vložiti predlog za dopustitev revizije, česar pa ni storil, zato je revizijsko sodišče revizijo na podlagi določbe 377. člena ZPP zavrglo.

Zahtevek se nanaša na bodoče dajatve, za katere 40. člen ZPP določa, da njihovo vrednost predstavlja vsota teh dajatev, ki se bodo natekle v obdobju petih let. Ta znesek ne presega meje 40.000 EUR, ki jo zakon določa za dovoljenost revizije. Ker revident pred vložitvijo revizije ni vložil predloga za dopustitev revizije tudi v tem delu (torej glede preživnine) po 3. odstavku 367. člena ZPP, je Vrhovno sodišče na podlagi 377. člena ZPP revizijo tudi v tem delu zavrglo.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank, mladoletnega sina O. zaupalo v varstvo in vzgojo materi, tožniku naložilo, da za otroka plačuje mesečno preživnino 245,00 EUR, določilo način izvajanja stikov očeta s sinom, zavrnilo presežni zahtevek po tožbi in nasprotni tožbi ter odločilo o stroških postopka.

2. Pritožbeno sodišče je pritožbo tožnika zavrnilo in v izpodbijanem delu (glede zaupanja otroka, določitve preživnine in izvajanja stikov) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Tožnik je zoper pravnomočno sodbo vložil pravočasno revizijo, v kateri izpodbija odločitev o zaupanju otroka materi, o načinu izvajanja stikov ter o določitvi preživnine nad 100 EUR mesečno. Uveljavlja vse revizijske razloge in predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi, vse pravdne stroške pa naj naloži v plačilo toženki.

4. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Sodba sodišča prve stopnje je bila izdana 20. 3. 2012, torej v času veljavnosti novele Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D, Ur. l. RS, št. 45/2008). Po tej ureditvi je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR (drugi odstavek 367. člena ZPP); dopuščena, če jo v skladu s 367.a členom ZPP dopusti sodišče (tretji odstavek 367. člena ZPP) in revizije ni oziroma je sodišče ne more dopustiti, če tako določa zakon ali če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 2.000 EUR (četrti odstavek 367. člena ZPP). Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe se pri tem ne glede na pravilo iz drugega odstavka 41. člena ZPP ugotovi s seštevkom vrednosti posameznih zahtevkov oziroma delov teh zahtevkov, ki so še sporni, če je odločitev o reviziji odvisna od rešitve pravnih vprašanj, ki so povezana za vse navedene zahtevke ali če so posamezni zahtevki med seboj tako povezani, da je odločitev o posameznem zahtevku odvisna od odločitve o drugem zahtevku (peti odstavek 367. člena ZPP).

7. Revizijsko sodišče ugotavlja, da tožnikova revizija ni bila dopuščena in da je tožnik vložil revizijo in tudi glede na vsebino vloge ne predloga za dopustitev revizije.

8. Odločitvi o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo ter o ureditvi stikov nista v tolikšni meri povezani z odločitvijo o preživnini, da bi bilo mogoče uporabiti določbo petega odstavka 367. člena ZPP. Odločitev o preživnini namreč ni odvisna od pravnih vprašanj, ki bi lahko bila skupna za vse navedene zahtevke, hkrati pa odločitvi o zaupanju v varstvo in vzgojo ter o ureditvi stikov nista odvisni od odločitve o preživnini. Zato je dovoljenost revizije glede tistega dela zahtevka, ki se nanaša na zaupanje otroka v varstvo in vzgojo ter na ureditev stikov, treba presojati ločeno od zahtevka za plačilo preživnine.

9. Pravilna razlaga določb, ki urejajo revizijski postopek, narekuje glede nedenarnih zahtevkov (o zaupanju v varstvo in vzgojo ter o ureditvi stikov) uporabo tretjega odstavka 367. člena ZPP. To pomeni, da je v tem delu potrebno zahtevek kvalificirati kot vrednostno neocenljiv spor, v katerem revizija ni izrecno izključena(1). Tožnik bi v tem delu moral vložiti predlog za dopustitev revizije, česar pa ni storil, zato je revizijsko sodišče revizijo na podlagi določbe 377. člena ZPP zavrglo.

10. Glede odločitve o preživnini (denarni zahtevek) je Vrhovno sodišče upoštevalo, da tožnik izpodbija odločitev o dosojenem znesku preživnine nad 100,00 EUR. Zahtevek se nanaša na bodoče dajatve, za katere 40. člen ZPP določa, da njihovo vrednost predstavlja vsota teh dajatev, ki se bodo natekle v obdobju petih let. To pa v konkretnem primeru pomeni, da je vrednost spornega predmeta, ki je izpodbijan v revizijskem postopku (145,00 EUR x 12 mesecev x 5 let), 8.700,00 EUR. Ta znesek ne presega meje 40.000 EUR, ki jo zakon določa za dovoljenost revizije. Ker revident pred vložitvijo revizije ni vložil predloga za dopustitev revizije tudi v tem delu (torej glede preživnine) po 3. odstavku 367. člena ZPP, je Vrhovno sodišče na podlagi 377. člena ZPP revizijo tudi v tem delu zavrglo.

Op. št. (1): mag. Metoda Orehar Ivanc: Institut dopuščene revizije po ZPP-D, Pravna praksa, št. 28/2009