Jedro

Določba je povsem jasna in iz nje ne izhaja, da bi morala vdova že do uveljavitve novega zakona oziroma ZPIZ-1, torej do 31. 12. 1999 izpolniti pogoj starosti 45 let. Citirano zakonsko besedilo je treba razlagati tako kot se glasi, in sicer, da se pogoj starosti 45 let za nastop čakanja nanaša na datum prenehanja pravice do družinske pokojnine. To pomeni, da je odločilna starost ob prenehanju pravice in ne starost ob uveljavitvi novega zakona dne 31. 12. 1999.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi tožene stranke št. 31-1018174 z dne 28. 5. 2012 in št. 31 1018174 z dne 16. 10. 2012, tožnici priznalo pravico do družinske pokojnine od 25. 5. 2012 dalje in toženi stranki naložilo, da o višini in izplačevanju izda posebno odločbo v roku 30 dni po pravnomočnosti. Pri presoji tožničinega zahtevka se je oprlo na določbo četrtega odstavka 427. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 in naslednji) in štelo, da je za ponovno pridobitev oziroma uveljavitev pravice do družinske pokojnine odločilna starost ob prenehanju pravice do družinske pokojnine in ne ob uveljavitvi novega zakona (31. 12. 1999). Ker je tožnici pravica do družinske pokojnine prenehala ob starosti 46 let, v času vložitve zahteve je dopolnila starost 53 let, ni sklenila nove zakonske zveze in v času vložitve zahteve, niti kasneje ni bila v zavarovanju, je sodišče odpravilo izpodbijani odločbi in tožnici priznalo pravico do družinske pokojnine od 25. 5. 2012 dalje.

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo prvostopenjskega sodišča, zato je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje tožena stranka vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je ključni datum za nastop čakalne dobe 31. 12. 1999, ki ločuje pogoje za pridobitev pravice do družinske pokojnine po predpisih, veljavnih do 31. 12. 1999, od pogojev za pridobitev pravice do vdovske pokojnine po predpisih, veljavnih po ZPIZ-1. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ, Ur. l. RS, št. 12/92 in naslednji) je določal milejše pogoje starosti za nastop čakalne dobe, da lahko vdova kasneje trajno pridobi pravico do družinske pokojnine. Če pa vdova ni izpolnila pogoja starosti za čakanje za kasnejšo pridobitev pravice do pokojnine v času milejšega zakona ZPIZ, potem tudi ne more znova uveljaviti pravice do družinske pokojnine po ZPIZ. Pogoj starosti, ki ga določa milejši predpis, mora biti izpolnjen v času, ki ga ta predpis določa in ne kadarkoli. Varstvo pričakovanih pravic po določbi 392. člena ZPIZ-1 se nanaša le na osebe, ki so do uveljavitve ZPIZ-1 izpolnile pogoje za pridobitev pravice do pokojnine po ZPIZ, vendar še niso vložile zahteve. Tožnica nikoli ni pridobila pravice do družinske pokojnine samostojno, pridobila jo je zaradi preživljanja otrok, vendar ne trajno, ampak za čas, ko je obstajala dolžnost preživljanja. To pomeni, da samo v primeru, če bi tožnica nastopila čakalno dobo, torej starost 45 let do 31. 12. 1999, bi se ji na podlagi drugega odstavka 72. člena ZPIZ/92 ob dopolnitvi 50 let starosti priznala pravica do družinske pokojnine trajno. Tudi določba 390. člena ZPIZ-1 za tožnico ni uporabljiva. Tožnica tudi ni nastopila čakalne dobe za pridobitev pravice do vdovske pokojnine po šestem odstavku 110. člena ZPIZ-1 v zvezi z določbo prvega odstavka 421. člena ZPIZ-1 in zato nima pravice do vdovske pokojnine. Sodba VIII Ips 47/2013 z dne 17. 6. 2013, na katero se sklicujeta nižji sodišči, ni primerljiva, ker se ne nanaša na isto dejansko stanje. Odločitvi nižjih sodišč nasprotujeta razlogom sodbe VIII Ips 290/2010 z dne 5. 12. 2011 in dosedanji sodni praksi.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) vročena tožnici, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Iz dejanskih ugotovitev izhaja, da je bila tožnici z odločbo tožene stranke z dne 23. 8. 1996 priznana pravica do družinske pokojnine, ki jo je prejemala od 11. 7. 1996 dalje, pa do konca šolanja drugega otroka dne 30. 9. 2005. Do družinske pokojnine je bila upravičena zaradi smrti moža M. S. ji je bila pravica priznana na podlagi tretje alineje prvega odstavka 72. člena ZPIZ/92 od 10. 7. 1996, kot vdovi, ki ji je po moževi smrti ostal otrok ali več otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine po možu, vdova pa ima do njih dolžnost preživljanja. Tedaj je bila stara 37 let in je imela dva otroka. Dne 25. 5. 2012 je pri toženi stranki vložila zahtevo za priznanje pravice do vdovske pokojnine ali družinske pokojnine, ki jo je prvostopni organ tožene stranke z odločbo z dne 28. 5. 2012 zavrnil, zavrnjena pa je bila tudi tožničina pritožba z dokončno odločbo z dne 16. 10. 2012. 8. Pravica do družinske pokojnine je tožnici prenehala z zaključkom šolanja drugega otroka dne 30. 9. 2005, ko je bila stara 46 let. Ker je takrat že veljal ZPIZ-1, je sodišče druge stopnje pravilno izhajalo iz določb tega zakona. Ohranitev pravice do družinske pokojnine ureja 427. člen ZPIZ-1, na katerega se sicer sklicuje tudi tožena stranka. Za obravnavani primer je relevantna določba četrtega odstavka 427. člena ZPIZ-1, ki določa, da vdova, ki ji je pravica do družinske pokojnine, pridobljena po drugi ali tretji alineji prvega odstavka 72. člena ZPIZ, prenehala po dopolnitvi 45. leta starosti, vendar pred dopolnjenim 50. letom starosti lahko, ne glede na določbe 110. člena tega zakona, pridobi pravico do družinske pokojnine, ko dopolni 50 let starosti (1).

9. Določba je povsem jasna in iz nje ne izhaja, da bi morala vdova že do uveljavitve novega zakona oziroma ZPIZ-1, torej do 31. 12. 1999 izpolniti pogoj starosti 45 let. Citirano zakonsko besedilo je treba razlagati tako kot se glasi, in sicer, da se pogoj starosti 45 let za nastop čakanja nanaša na datum prenehanja pravice do družinske pokojnine. To pomeni, da je odločilna starost ob prenehanju pravice in ne starost ob uveljavitvi novega zakona dne 31. 12. 1999. 10. Stališče tožene stranke, da je tožnica ob takšni razlagi obdržala pravico do družinske pokojnine pod milejšimi pogoji, kot jih je določal ZPIZ, ni utemeljeno. Tožnica je uveljavila pravico pod pogoji iz prejšnjega zakona, kar je tudi v skladu z namenom prehodne določbe ZPIZ-1. 11. Revizijske navedbe, da sodba VIII Ips 47/2013, na katero se sklicujeta nižji sodišči, ni primerljiva, ker se ne nanaša na isto dejansko stanje, niso utemeljene. Citirana zadeva je podobna obravnavani, pri čemer ni nujno, da se zadevi navezujeta na povsem isto dejansko stanje. Bistveno je, da je Vrhovno sodišče v tej zadevi določbo četrtega odstavka 427. člena ZPIZ-1 razlagalo na enak način in sicer, da vdova, prejemnica družinske pokojnine na podlagi tretje alineje prvega odstavka 72. člena ZPIZ, ki ji pravica do družinske pokojnine preneha po 45 letu pa pred dopolnitvijo 50 leta starosti, ohranja pravico, da po dopolnitvi 50 leta starosti ponovno pridobi oziroma uveljavi pravico do družinske pokojnine (seveda ob izpolnjenih drugih pogojih). Na drugi strani zadeva VIII Ips 290/2010 ni primerljiva, ker obravnava povsem drugačno situacijo in se nanaša na uporabo 392. člena ZPIZ-1, ki varuje zavarovance, ki so pridobili pravico po starih predpisih, niso pa je tedaj tudi uveljavili.

12. Ker je tožnici pravica do družinske pokojnine prenehala po 45. letu starosti (46 let) in je v času vložitve zahteve dopolnila več kot 50 let starosti (53 let), ter ob ugotovitvi o izpolnjevanju še preostalih pogojev za priznanje pravice, ji je sodišče prve stopnje utemeljeno priznalo pravico do družinske pokojnine.

13. Ker revizijske navedbe, ki se nanašajo na izpolnjevanje pogojev za priznanje pravice do vdovske pokojnine, niso predmet tega socialnega spora, revizijsko sodišče nanje ne odgovarja.

14. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

Op. št. (1): Upoštevaje, da je bila tožnici družinska pokojnina priznana na podlagi tretje alineje prvega odstavka 72. člena ZPIZ.