Jedro

Ker revidentka ne navaja, katero naj bi bilo pomembno pravno vprašanje in zgolj citira zakonsko besedilo, ni izpolnila trditvenega in dokaznega bremena o izpolnjevanju pogojev za dovolitev revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Revidentka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper prvostopenjsko sodbo je revidentka po odvetniku vložila revizijo. Glede dovoljenosti revizije se sklicuje na 2. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1. Predlaga povrnitev stroškov revizijskega postopka.

2. Revizija ni dovoljena.

3. Sodišče prve stopnje je na podlagi tretje alineje drugega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo tožbo tožnikov zoper sklep Mestne občine Ljubljana z dne 20. 5. 2009, v zvezi z odločbo župana Mestne občine Ljubljana z dne 17. 7. 2009. Z navedenim sklepom je prvostopenjski upravni organ zavrgel predlog tožnikov za obnovo postopka (po 9. točki 260. člena Zakona o splošnemu upravnem postopku - ZUP), končanega z izdajo prometnega soglasja z dne 25. 2. 2008 investitorju C., d. o. o., k projektnim rešitvam za gradnjo oskrbovanih stanovanj na zemljišču parc. št. 4444/4 – del in 1325/1 k. o. A. Drugostopenjski organ pa je s svojo odločbo pritožbo zavrnil. 4. Po drugemu odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden od tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v več svojih sklepih (na primer Up 858/08 z dne 3. 6. 2008) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, na katero se sklicuje revidentka, je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča gre za pomembno pravno vprašanje, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava, na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve.

6. Upoštevaje sprejeto stališče o trditvenem in dokaznem bremenu, upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča in določbo četrtega odstavka 367. b člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo kršeno, okoliščine, ki izkazujejo njegovo pomembnost, ter obrazložiti, zakaj naj bi sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Ker se revidentka zgolj sklicuje na 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1 in navaja le zakonsko besedilo, vprašanja pa ne izpostavi, vložena revizija ni dovoljena. Tako stališče je Vrhovno sodišče zavzelo v številnih sklepih: npr. v sklepih X Ips 346/2007, X Ips 263/2008 in X Ips 461/2008. 7. Glede na to, da revidentka ni izkazala izpolnjevanja zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 8. Izrek o stroških temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.