Jedro

Ker so zakonski pogoji izpolnjeni, je Vrhovno sodišče revizijo dopustilo glede vprašanja iz izreka odločbe.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sodbi sodišč druge in prve stopnje ustrezata zahtevam po obrazloženi sodni odločbi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v drugem sojenju (1) dovolilo spremembo tožbe, (2) v delu, v katerem je bila tožba umaknjena, ustavilo postopek, (3) ugodilo zahtevku za plačilo 31.376,34 EUR z zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznih zneskov do plačila in (4) tožnici naložilo plačilo dela toženčevih stroškov postopka, sorazmernega uspehu v pravdi. Ugotovilo je, da toženec uporablja večji del nepremičnin, kot znaša njegov solastni delež (225/1000), in da za tako uporabo ni imel podlage v morebitnem dogovoru. Za posamezne dele nepremičnin (poslovno-stanovanjska stavba, gospodarsko poslopje, zemljišče in zunanja ureditev) je ugotavljalo, kolikšen del uporablja vsaka od pravdnih strank. Na podlagi izvedenčevega izračuna je zaključilo, da tožnica koristi deleže v velikosti 60,55 %, toženec pa v velikosti 39,45 % in da letno nadomestilo za uporabo presežka znaša 3.164 EUR.

2. Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo zoper sklep zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo, pritožbi zoper sodbo pa je delno ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je glede prvih treh prisojenih zneskov omejilo tek obresti, tretji in četrti znesek pa je glede na delno utemeljenost ugovora zastaranja znižalo za skupno 4.991,26 EUR, v presežku pa je toženi zahtevek zavrnilo. Ustrezno je spremenilo odločitev o stroških postopka. V ostalem je toženčevo pritožbo zavrnilo. Odločilo je, da je tožnica dolžna tožencu povrniti del stroškov pritožbenega postopka in da sama trpi stroške odgovora na pritožbo.

3. Toženec se v predlogu za dopustitev revizije strinja s stališčem izpodbijane sodbe, da ima solastnik pravico uporabljati stvar v sorazmerju s svojim solastninskim deležem in da tistemu, ki uživa manj, pripada nadomestilo. Ne glede na to odločitev v konkretni zadevi ne pomeni ustreznega nadomestila za tožničino prikrajšanje oziroma toženčevo obogatitev, ampak predstavlja tiho razlastitev toženčevega premoženja. Odločitev je v nasprotju z vsakim razumnim mišljenjem in zato v nasprotju z 22. členom Ustave, taka odločitev pa je posledica kršitev iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Toženec je grajal izvedenska mnenja, ker so izvedenci vsiljevali, da sami ugotavljajo, kaj koristi katera od pravdnih strank in pri tem niso upoštevali izvedenih dokazov; sodišče je v novem sojenju podalo povsem drugačno dokazno oceno, ne da bi navedlo razloge za to, pritožbeno sodišče pa na pritožbeni očitek v tej smeri ni odgovorilo; sodišče se ni opredelilo do očitkov, da je tožnica s svojimi ravnanji pred pričami zasledovala cilj, da bi izkazala, da toženec uživa nepremičnino v čim večjem obsegu, sodišče pa ji je kljub temu, da so se njene trditve o tem, da toženec uživa nepremičnine v celoti, verjelo; sodišče ni upoštevalo najemnih pogodb, iz katerih je točno razvidno, kaj je toženec dal v najem; treba je izpostaviti svojevoljnost izvedencev, ki so določene stvari upoštevali drugače kot je bilo jasno izkazano ob ogledu; ni ustrezno, da izvedenci niso ocenili posameznih stvari, ki jih v celoti koristi tožnica; neustrezna je uporaba dohodkovne metode, saj je izvedenec, ki je podal nasprotno mnenje, pojasnil, da je možnost najema nepremičnin na tem območju zelo majhna; pritožbeno sodišče ni odgovorilo na očitek, da tožencu od najemnine v kritičnem obdobju ni ostalo niti toliko, kot znaša njegov solastninski delež na gostinskem lokalu. Ker sta se pravdni stranki dogovarjali o tem, kako bosta koristili nepremičnino in je bilo dogovorjeno vsaj to, da jih toženec koristi za gostinsko dejavnost, tožnica pa za kmetijsko, ne vzdrži trditev, da je toženec vedel, da brez soglasja koristi nepremičnine v večjem deležu, kot mu pripada, in da so zato obresti pričele teči z dnem pridobitve. Ker je bila sprememba tožbe vložena šele 26.8.2009, so vsi zahtevki, ki so starejši od pet let pred tem, zastarani.

4. Glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, so pogoji za dopustitev revizije izpolnjeni. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tem obsegu dopustilo (tretji odstavek 367.c člena Zakona o pravdnem postopku).