Jedro

Kljub temu, da je pogodba naslovljena kot pogodba o finančnem leasingu, je po svoji vsebini (zgolj) najemna pogodba. Ne vsebuje namreč klavzule, da njen predmet s plačilom zadnjega obroka postane last leasingojemalca, ne klavzule, da predmet postane njegova last s plačilom v pogodbi dogovorjenega zneska odkupa. Splošni pogoji jasno določajo, da je leasingodajalec več čas trajanja pogodbe in tudi po tem edini in izključni lastnik predmeta leasinga, vse dokler ga leasingojemalec ne odkupi (prvi odstavek 2. člena in prvi odstavek 6. člena). Šele s prenosom lastninske pravice se riziko poškodovanja ali uničenja predmeta leasinga prevali na leasingojemalca (četrti odstavek 18. člena Splošnih pogojev). Ker torej konkretna pogodba ne vsebuje elementov prodajne pogodbe, saj odkupno upravičenje ni dogovorjeno, določil ZOR glede prodaje na obroke (549. - 551. člen ZOR) ni mogoče uporabiti.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Žalcu z dne 4. 8. 2005 I 2005/00978, v točkah 1. in 3. izreka sklepa, in sicer za terjatev v višini 629,97 EUR z zakonskimi zamudnimi obresti od 13. 5. 2005 dalje do plačila in za izvršilne stroške v znesku 159,82 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 8. 2005 dalje do plačila. Zaradi umika tožbe je za plačilo glavnice v znesku 250,38 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 5. 2005 dalje do plačila, navedeni sklep o izvršbi v točki 1 izreka v tem obsegu razveljavilo in postopek v tem delu ustavilo. V preostalem delu, to je v delu, ki se nanaša na glavnico v višini 1.369,89 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 5. 2000 dalje do plačila, pa je sklep o izvršbi razveljavilo in tožbeni zahtevek v tem delu zavrnilo. Zavrnilo je tudi tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi, da je tožnik dolžan tožencu plačati 5.265,73 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 11. 2006 dalje do plačila.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi pravdnih strank zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Sodbo pritožbenega sodišča v delu, ki se nanaša na odločitev po nasprotni tožbi, toženec zaradi zmotne uporabe materialnega prava izpodbija z revizijo.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku(1) vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril, in dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. V revizijski fazi postopka so sodišče in stranke zaradi prepovedi iz tretjega odstavka 370. člena ZPP vezani na tiste odločilne dejanske ugotovitve, ki jih je ugotovilo prvostopenjsko sodišče in ki so prestale preizkus na pritožbeni stopnji. V obravnavani zadevi so te naslednje: - Pravdni stranki sta dne 19. 7. 2001 sklenili pogodbo, imenovano pogodbo o finančnem leasingu, za avtomobil O. C.. - Toženec se je zavezal pred prevzemom predmeta leasinga plačati polog ter nato še 84 obrokov po 154,96 EUR mesečno. - Zaradi zamude pri plačevanju obrokov je bilo vozilo dne 19. 1. 2005 tožencu s strani tožnika odvzeto. - Tretji odstavek 7. člena navedene pogodbe določa, da lahko leasingodajalec razdre pogodbo, če leasingojemalec zapadlih obveznosti v dodatnem roku ne plača. V tem primeru mora leasingojemalec takoj izročiti predmet leasinga leasingodajalcu oziroma ga ima leasingodajalec pravico zaseči, ne glede na to, ali je bila oprema vrnjena ali odvzeta, leasingojemalec pa je dolžan plačati vse zapadle obroke s pripadajočimi zamudnimi obrestmi do datuma vračila oziroma odvzema opreme. - Toženec je na dan vrnitve vozila tožniku dolgoval 808,14 EUR.

7. V slovenski pravni ureditvi ni predpisov, ki bi neposredno urejali pogodbo o leasingu, zato se zanjo uporabljalo pravila, ki urejajo klasične pogodbe civilnega in gospodarskega prava. Pogodba o leasingu prevzame značilnosti prodajne pogodbe le, kadar vsebuje opcijo odkupa stvari. V tem primeru se smiselno uporabijo določbe Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR), ki urejajo prodajo na obroke ali prodajo s pridržkom lastninske pravice.(2) Kljub dejstvu, da je obravnavana pogodba naslovljena kot pogodba o finančnem leasingu, pa je po svoji vsebini (zgolj) najemna pogodba.(3) Ne vsebuje namreč klavzule, da njen predmet s plačilom zadnjega obroka postane last leasingojemalca, ne klavzule, da predmet postane njegova last s plačilom v pogodbi dogovorjenega zneska odkupa. Splošni pogoji jasno določajo, da je leasingodajalec več čas trajanja pogodbe in tudi po tem edini in izključni lastnik predmeta leasinga, vse dokler ga leasingojemalec ne odkupi (prvi odstavek 2. člena in prvi odstavek 6. člena). Šele s prenosom lastninske pravice se riziko poškodovanja ali uničenja predmeta leasinga prevali na leasingojemalca (četrti odstavek 18. člena Splošnih pogojev).(4) Ker torej konkretna pogodba ne vsebuje elementov prodajne pogodbe, saj odkupno upravičenje ni dogovorjeno, določil ZOR glede prodaje na obroke (549. - 551. člen ZOR) ni mogoče uporabiti. Zato se kot neutemeljena izkažejo revizijska zatrjevanja, da je določilo zadnjega stavka četrtega odstavka 7. člena zadevne pogodbe, ob upoštevanju 551. člena ZOR, nično oz. da je posamezni obrok leasinga vseboval odkupno vrednost predmeta leasinga in njegovo amortizacijo, katere toženec ni zavezan povrniti. Sklicevanje revidenta na zadevo Vrhovnega sodišča II Ips 281/96 ne more biti uspešno, saj je bilo predmet presoje v tem primeru drugačno dejansko stanje; leasing pogodba je namreč vsebovala opcijo odkupa stvari. Da bi bil toženčev zahtevek obravnavan kot stvarnopravni, ne drži; sodišče druge stopnje je na strani štiri in pet svoje sodbe jasno obrazložilo na katerih pravnih podlagah utemeljuje njegovo obligacijskopravno naravo.

8. Pogodbeni stranki imata v primeru razveze pogodbe pravico do vrnitve danega, povračila za koristi in (morebitne) odškodnine.(5) Plačilo obrokov do datuma vračila oz. odvzema vozila pomeni povračilo za koristi, ki jih je leasingojemalec imel s predmetom leasinga in s katerimi se v skladu s četrtim odstavkom 132. člena ZOR leasingojemalec ne sme obogatiti. Zato mora poleg predmeta leasinga drugi stranki vrniti tudi povračilo za korist, ki jo je bil z njeno uporabo deležen. Da bi vtoževani zneski odstopali od zneskov, ki se sicer plačujejo za najem takšnih vozil, toženec ni substancinirano navajal. Zgolj z zatrjevanjem, da se pri tem ne sme upoštevati zneskov, ki jih je bil toženec dolžan plačevati na račun odkupa vozila in donos tožnika (ki niti ni bil konkretiziran), pa glede na navedeno ne more uspeti. Res je, da je toženec potrošnik, vendar pa ga niti to dejstvo, niti načelo vestnosti in poštenja ne razbremenjujeta zatrjevanja ustreznih pravnorelevatnih dejstev in njihovega dokazovanja.

9. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, jo je revizijsko sodišče kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP) in z njo tudi zahtevek za povrnitev stroškov revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

Op. št. (1): Uradni list RS, št. 73/2007 – ZPP-UPB3, v nadaljevanju ZPP, ki se uporablja na podlagi drugega odstavka 130. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku, ZPP-D, Uradni list RS, št. 45/2008. Op. št. (2): Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 404/99 z dne 29. 3. 2000. Op. št. (3): Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 736/2008 z dne 15. 3. 2012. Op. št. (4): Pri pogodbi o finančnem leasingu gre praviloma nevarnost poškodovanja ali uničenja opreme v riziko leasingojemalca. Jadek Pensa, D., Nekatere sporne pogodbene klavzule pri indirektnem finančnem leasingu, Pravosodni bilten, let. XXIV, št. 3/2003, str. 215. Op. št. (5): Pavšalna odškodnina v višini vsote še dolgovanih, nezapadlih obrokov, ki je v leasing pogodbah običajna, in kateri pripisujemo značaj pozitivnega pogodbenega interesa.