Jedro

Sodišče ni dolžno opravljati dodatnih poizvedb, če (in ko) se je prepričalo v registru TRR, ki ga vodi Banka Slovenije, da dolžnik nima odprtega računa pri kateri izmed organizacij za plačilni promet.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo izvršbo na dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet. Proti sklepu se je pritožila upnica zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Meni, da je sklep preuranjen, saj bi moralo sodišče po uradni dolžnosti opraviti poizvedbe o dolžnikovih transakcijskih računih pri vseh bankah. Splošno je namreč znano, da Banka Slovenije ne vodi ažurno registra transakcijskih računov, na katerega se sklicuje izpodbijani sklep. Ker register ne vsebuje vseh podatkov, upnica predlaga razveljavitev izpodijanega sklepa, nakar naj se postopek nadaljuje s poizvedbami o dolžnikovem transakcijskem računu pri organizacijah za plačilni promet v Republiki Sloveniji.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeni preizkus je pokazal, da je izpodbijani sklep pravilen in zakonit. Sodišče prve stopnje je namreč pred izdajo sklepa opravilo poizvedbe o organizacijah za plačilni promet, pri katerih ima dolžnik denarna sredstva. Poizvedbe je opravilo v registru transakcijskih računov, ki ga vodi Banka Slovenije. S tem je izpolnilo svojo uradno dolžnost, ki jo sodišču nalaga 3. odst. 40. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98, 75/02, 16/04 in 132/04). Po

1. odst. 28. člena Zakona o plačilnem prometu (Ur. l. RS, št. 30/02, 52/02 in 75/02) je navedeni register enotna informatizirana baza podatkov o transakcijskih računih in o imetnikih trasakcijskih računov, ti podatki pa so po 2. odst. 29. člena istega zakona javni in dostopni na spletni strani Banke Slovenije. Nikakršne dodatne poizvedbe torej niso bile potrebne, potem ko se je sodišče prve stopnje prepričalo, da dolžnik nima odprtega računa pri kateri izmed organizacij za plačilni promet. Po 2. odst. 28. člena navedenega zakona mora izvajalec plačilnega prometa, ki vodi transakcijske račune, tekoče zagotavljati podatke za vzpostavitev in vodenje registra transakcijskih računov. Pritožnica svojega dvoma o točnosti podatkov v registru ni podprla z nobenim dokazom, zato ni umesten njen očitek, da Banka Slovenije registra ne vodi ažurno, še manj pa je to dejstvo splošno znano. Res je sicer, da upnica sama ni dolžna pridobiti podatkov o dolžnikovih računih, ker je izvršbo predlagala na podlagi verodostojne listine. Kljub temu pa bi upnica, ker so podatki o transakcijskih računih pravnih oseb javni, lahko tudi sama opravila poizvedbe ali vsaj predlagala poizvedbe pri točno določenih organizacijah za plačilni promet, če že meni, da podatki iz registra transakcijskih računov ne zadoščajo. Tega pa upnica niti v predlogu za izvršbo, niti v pritožbi ni storila.

Pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve torej ni podan. Ker ni dolžnikovih sredstev, na katera bi bilo mogoče seči s predlagano izvršbo, je odločitev o ustavitvi izvršbe materialnopravno pravilna.

Sodišče prve stopnje pa tudi ni zagrešilo nobene uradoma upoštevne bistvene kršitve izvršilnega postopka, zato je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 46/99, 96/02 in 2/04) v zvezi s 15. členom ZIZ upničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.