Jedro

Ker predlog ne vsebuje sestavin, ki bi jih po četrtem odstavku 367.b člena ZPP moral vsebovati, je vrhovno sodišče izreklo procesno posledico, ki jo za tak položaj predvideva šesti odstavek 367.b člena ZPP. Nepopoln predlog je zavrglo.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s 1. točko izreka ugotovilo, da ne obstaja ločitvena pravica tožene stranke na v izreku navedenih nepremičninah, ki je bila prerekana pod zaporedno št. 8 končnega seznama preizkušenih terjatev št. St 547/2018 z dne 5. 10. 2018. Z 2. točko izreka pa je zavrnilo zahtevek glede ugotovitve, da ne obstaja terjatev tožene stranke v višini 48.820,79 EUR zoper stečajnega dolžnika A. d. o. o. - v stečaju.

2. Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbo tožene stranke zoper 1. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje. Pritožbi tožeče stranke pa je ugodilo in zavrnilni del sodbe sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Tožena stranka vlaga predlog za dopustitev revizije. Trdi, da je podana procesna kršitev, ker je Višje sodišče potrdilo izpodbijano sodbo z ugoditvijo tožbenemu zahtevku, ki ne vsebuje imena pravdnih strank. Dalje trdi, da je bil tožbeni zahtevek nepopoln, ker v zahtevku ni navedene posojilne pogodbe kot pravne podlage za toženčevo terjatev. Dalje trdi, da bi moralo že sodišče prve stopnje tožbo kot nesklepčno zavreči. Nadalje, da je bila prekršena pravna varnost toženca. Trdi, da je posojilna pogodba s hipoteko v notarskem zapisu izvršilni naslov. Sodišče naj bi nepravilno uporabilo šesti odstavek 308. člena ZFPPIPP. Sodišči nista upoštevali sklicevanja tožene stranke na sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 469/2019 z dne 12. 6. 2019. Ob uporabi 271. člena ZFPPIPP bi moralo sodišče tožbo zavreči. Sodišče ni upoštevalo trditev tožene stranke, da je tožeča stranka s svojimi trditvami presegla dovoljeni okvir pravdanja. Nazadnje tožena stranka Vrhovnemu sodišču predlaga, da njenemu predlogu za dopustitev revizije ugodi.

4. Predlog ni popoln.

5. V predlogu za dopustitev revizije mora stranka natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse (367b. Člen Zakona o pravdnem postopku; ZPP).

6. Predlog navedenim zahtevam ne ustreza. Ko namreč Vrhovno sodišče revizijo dopusti, jo dopusti glede vprašanja, ki ga ponudi sam predlagatelj. Ker predlagatelj takšnega vprašanja (oz. osredotočeno predstavljenega pomembnega pravnega problema) ni ponudil, Vrhovno sodišče nima procesne možnost, da sploh pretresa, ali gre za pomembno pravno vprašanje ali ne. Tembolj ne more preizkusiti navedb tožene stranke o okoliščinah, ki kažejo, da gre za pomembno pravno vprašanje, saj teh navedb predlagatelj ni podal in ni ponudil okoliščin, ki bi kazale na pomembnost pravnega vprašanja. Ker torej predlog ne vsebuje sestavin, ki bi jih po četrtem odstavku 367.b člena ZPP moral vsebovati, je vrhovno sodišče izreklo procesno posledico, ki jo za tak položaj predvideva šesti odstavek 367.b člena ZPP. Nepopoln predlog je zavrglo.

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu vrhovnih sodnikov, ki so navedeni v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).