Jedro

Tudi če kršitvi, zaradi katerih je bila podana redna odpoved, sami zase morda ne bi bili dovolj resni in utemeljeni, je treba upoštevati, da prejšnja opozorila niso dosegla svojega namena in je tožnica s kršitvami nadaljevala. Ne gre zanemariti niti dejstva, da je tožnica delala s posebej občutljivo skupino otrok in mladostnikov, ki so ji bili zaupani v varstvo, zaradi česar se je od nje pričakovala še večja skrbnost in vestnost pri izpolnjevanju delovnih nalog in spoštovanju sprejetih navodil.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka krije sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 27. 8. 2008, ki je bila podana tožnici dne 4. 6. 2009 iz krivdnega razloga, nezakonita in se razveljavi. Posledično je zavrnilo tudi reintegracijski in reparacijski zahtevek. Ugotovilo je, da je tožena stranka tožnici v odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitala več kršitev, vendar je sodišče ocenilo, da je bila utemeljenost odpovednega razloga podana le v zvezi s kršitvama, storjenima 9. 4. 2009, ko je tožnica varovanki dala zdravilo ob nepravem času, ter v zvezi z očitkom, da je brez veljavnega potnega naloga s službenim vozilom 11. in 12. 4. 2009 peljala varovanca na izlet. Presodilo je tudi, da so bili podani drugi zakonski pogoji za podajo sporne redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi in pravnimi zaključki prvostopenjskega sodišča, zato je zavrnilo pritožbo tožnice in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da iz zapisa o opravljenem izrednem inšpekcijskem nadzoru izhaja, da se aktivnosti pri toženi stranki niso izvajale tako, kot je predvideno s splošnimi akti. Tožnica je opozarjala na takšno neustrezno prakso in bila zato sankcionirana. V kolikor bi bil zaslišan socialni inšpektor S., bi potrdil, da je tožnica delala najbolj usmerjeno in strokovno. Zakaj te priče ni zaslišalo, sodišče ne obrazloži in je v tem delu sodba neobrazložena. Kljub temu sodišče druge stopnje to napako minimizira, čeprav bi moralo sodbo razveljaviti. V zvezi z dogodkom z dne 9. 4. 2009 je pojasnila, da je zdravilo dala varovanki namesto zvečer šele zjutraj, vendar je sama ugotovila napako in tudi obvestila nadrejene in zdravnika, ki je zdravilo predpisal. Ta je potrdil, da deklica ni utrpela nobenih škodljivih posledic. Ob enkratni opustitvi, ki je blažje narave in ni imela škodljivih posledic, ni možno sklepati, da tožnica ne bi mogla uspešno nadaljevati dela, kaj šele, da bi bil to razlog, ki bi nadaljevanje delovnega razmerja med pravdnima strankama onemogočal. Takšno ravnanje tožnice ne more biti podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi tretje alineje 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji), kar kaže, da je bil zmotno uporabljen materialni predpis. V zvezi s spornima vožnjama pojasnjuje, da je bila prepričana, da je potni nalog veljaven in da je dovoljena vožnja z varovanci tudi v Novo mesto, saj je vožnji vpisala v potni nalog. Ker sta bili vožnji opravljeni izključno v korist varovancev, brez vsakršnih škodnih posledic za toženo stranko, prav tako ni opore za ugotovitev, da bi bilo možno pogodbo o zaposlitvi med pravdnima strankama odpovedati. Tožena stranka ji je res izdala opozorilo pred odpovedjo delovnega razmerja, vendar je šlo za prirejena obvestila, katera niso imela opore v dejansko narejenih kršitvah delovnih obveznostih. Šele v tem postopku je bila tožnici dana delna možnost, da na takšne obdolžitve odgovori, vendar se sodišče v to ni spuščalo. Meni, da tožena stranka ni dokazala niti prve predpostavke za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov in sicer z upoštevanjem določbe 83. člena ZDR.

4. V odgovoru na revizijo tožena stranka predlaga njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (371. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji).

7. Tožeča stranka ni določno opredelila bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, s katerimi naj bi bila obremenjena sodba sodišča druge stopnje. Zato Vrhovno sodišče izpodbijane sodbe ni preizkušalo z vidika tega revijskega razloga. Tudi v zvezi z očitki, da sodišče prve stopnje ni zaslišalo socialnega inšpektorja S., revidentka ne pove jasno, katero določbo ZPP naj bi sodišče kršilo, zato tudi glede tega revizijskega razloga presoja ni možna.

8. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

9. ZDR v 88. členu opredeljuje razloge za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca in kot takšne opredeljuje poslovni razlog, razlog nesposobnosti in krivdni razlog, to je kršenje pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem (prvi odstavek). Hkrati določa, da delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi le, če so navedeni razlogi resni in utemeljeni ter onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem (drugi odstavek). Poleg odpovednega razloga in pogoja iz drugega odstavka 88. člena ZDR, morajo biti izpolnjene tudi zahteve iz 83. člena ZDR.

10. Iz dejanskih zaključkov sodišča prve stopnje, ki jih sprejema tudi sodišče druge stopnje, izhaja, da je bila tožnica zaposlena pri toženi stranki kot socialna delavka v kriznem centru za otroke in mladostnike pri toženi stranki. Dne 27. 8. 2008 je bil s tožnico opravljen razgovor „o odpravi napak pri delu“, dne 22. 12. 2008 pa ji je bilo v skladu s prvim odstavkom 83. člena ZDR dano opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi v primeru ponovne kršitve. Pogodba o zaposlitvi ji je bila 4. 6. 2009 odpovedana iz krivdnega razloga z očitkom, da je dne 9. 4. 2009 dala varovanki zdravilo zjutraj namesto zvečer, ter da je 11. in 12. 4. 2009 kršila 5. člen Navodil o načinu izvajanja notranje kontrole pri uporabi službenih vozil (v nadaljevanju Navodila), ko je brez veljavnega potnega naloga opravila vožnjo s službenim vozilom in varovanca peljala na izlet v N.. Na navedene dejanske ugotovitve je revizijsko sodišče vezano, saj revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP).

11. Neutemeljeni so revizijski očitki, da sodišče ni ugotavljalo, ali je izpolnjena zahteva iz prvega odstavka 83. člena ZDR. Sodišče je namreč ugotovilo, da je bila tožnica prehodno celo večkrat opozorjena na kršitev delovnih obveznosti, najprej 27. 8. 2008 pisno na zapisnik, ter 22. 12. 2008, ko ji je bilo tudi formalno dano opozorilo po prvem odstavku 83. člena ZDR na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi, če bo nadaljevala s kršitvami. Tudi na skupnem sestanku dne 1. 3. 2009 je bil obravnavan dogodek, ko je tožnica dala varovanki zdravilo kasneje kot je bilo predvideno, zato je bil sprejet izrecni dogovor, da je treba natančno spoštovati zdravnikova navodila glede doziranja zdravil. Iz navedenega izhaja, da je tožena stranka od tožnice pričakovala dosledno izpolnjevanje delovnih obveznosti in predvsem upoštevanje sklepov na skupnih sestankih. Kljub temu pa je tožnica s kršitvami delovnih obveznosti nadaljevala in 9. 4. 2009 ponovno varovanki dala zdravilo ob nepravem času. Glede na revizijske navedbe, da tožnica ni imela možnosti, da bi na obdolžitve iz opozorila pred odpovedjo z dne 22. 12. 2008 odgovorila, revizijsko sodišče ugotavlja, da sodno preverjanje utemeljenosti opozorila pred odpovedjo ni izključeno – glede na določbo 204. člena ZDR sicer ne s samostojno tožbo, temveč v postopku presoje zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (1). Sodišče prve stopnje se resda ni spuščalo v ugotavljanje, ali so bili očitki v pisnem opozorilu utemeljeni (česar tožnica tekom postopka ni grajala), je pa pojasnilo, da je kršitev delovnih obveznosti, za katere je tožnica navajala, da so le manjši spodrsljaji, presojalo v luči predhodnega opozorila in ugotovilo, da opozorila pri tožnici niso dosegla svojega namena, saj je s kršitvami nadaljevala, zaradi česar ji je tožena stranka utemeljeno podala redno odpoved iz krivdnega razloga.

12. V predmetni zadevi gre za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ki je posledica ugotovitve, da je prišlo do kršenja pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Zadoščajo ugotovitve, da je prišlo do kršenja pogodbe o zaposlitvi oziroma drugih obveznosti, ki lahko predstavlja resen in utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ter da delavec za tako ravnanje nima opravičljivih razlogov.

13. V zvezi z kršitvijo, storjeno dne 9.4. 2009, revizijsko sodišče soglaša s presojo sodišč nižje stopnje, da je podana utemeljenost odpovednega razloga, še posebej, ker je tožena stranka izrazila jasno zahtevo, da morajo biti delavci posebno previdni in pozorni pri dajanju zdravil varovancem. Okoliščina, ali je tožničino ravnanje pri deklici pustilo škodljive posledice ali ne, je nepomembna, saj tožena stranka tožnici ne očita škodljivosti ravnanja, temveč nespoštovanje dogovora in pravil. Tudi glede kršitve z dne 11. in 12. 4. 2009 revizijsko sodišče pritrjuje stališču sodišča druge stopnje, da za presojo utemeljenosti odpovednega razloga zadošča ugotovitev, da je tožnica brez vednosti in odobritve tožene stranke, torej samovoljno, peljala varovanca na izlet in s tem kršila 5. člen Navodil, po katerem je voznik dolžan in odgovoren le za izpolnitev naloge, za katero mu je bilo vozilo dodeljeno.

14. V zvezi z revizijskimi navedbami, da ni šlo za tako hude kršitve, ki bi utemeljevale odpoved pogodbe o zaposlitvi, pa velja poudariti, da neizpolnjevanje delovnih nalog, ki so bile delavcu odrejene, pri čemer je bil na izpolnjevanje obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi že predhodno opozorjen, tudi po oceni revizijskega sodišča predstavlja resen in utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Tudi če kršitvi, zaradi katerih je bila podana redna odpoved, sami zase morda ne bi bili dovolj resni in utemeljeni, je treba upoštevati, da prejšnja opozorila niso dosegla svojega namena in je tožnica s kršitvami nadaljevala (2). Ne gre zanemariti niti dejstva, da je tožnica delala s posebej občutljivo skupino otrok in mladostnikov, ki so ji bili zaupani v varstvo, zaradi česar se je od nje pričakovala še večja skrbnost in vestnost pri izpolnjevanju delovnih nalog in spoštovanju sprejetih navodil. 15. Neupoštevanje navodil delodajalca pomeni kršenje pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki je po 3. alineji prvega odstavka 88. člena ZDR razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi (krivdni razlog). Glede na navedeno sodišče ni zmotno uporabilo materialnega prava, ko je presodilo, da sporna redna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila nezakonita in to tako z vidika obstoja utemeljenega razloga za odpoved, ki je glede na vztrajanje tožnice pri samovoljnih ravnanjih onemogočal nadaljevanje delovnega razmerja, kot glede drugih zakonskih zahtev za zakonitost odpovedi.

16. Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

17. Glede na to, da navedbe v odgovoru na revizijo niso prispevale ničesar bistvenega za odločitev, tožena stranka glede na določbo prvega odstavka 155. člena ZPP krije sama svoje stroške revizijskega postopka.

Op. št. (1): Glej tudi odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-45/07 z dne 17. 5. 2007. Op. št. (2): Primerjaj sodbo VIII Ips 172/2011 z dne 6. 2. 2012.