Jedro

Ob izhodišču, da je treba sklep predstojnika o premestitvi in sklep Komisije obravnavati kot celoto, mora Komisija pri zagotavljanju standarda zadostne obrazložitve ob presoji pritožbe javnega uslužbenca zoper prvostopenjski sklep poleg določbe 24. člena ZJU upoštevati tudi določbo 214. člena ZUP, iz katere izhaja, kaj mora vsebovati obrazložitev odločbe. To izhaja tudi iz prvega odstavka 254. člena ZUP, po katerem se določbe tega zakona, ki se nanašajo na odločbo, smiselno uporabljajo tudi za odločbo o pritožbi. Standardu obrazloženosti pisnega sklepa o pravici oziroma obveznosti javnega uslužbenca ne zadosti le prepis zakonske opredelitve razloga za premestitev javnega uslužbenca.

Izrek

Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da se pritožbi tožeče stranke ugodi in se razveljavita sklep št. 1002-1468/2010/2 (1502-10) z dne 24. 11. 2010 in sklep Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja št. 100051-1142/2010/2 z dne 26. 1. 2011. Tožena stranka mora v 8. dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki njene stroške postopka v znesku 3.395,90 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za razveljavitev sklepa št., 1002-1468/2010/2 (1502-10) z dne 24. 11. 2010 in sklepa Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja (v nadaljevanju Komisija) št., 100051-1142/2010/2 z dne 26. 1. 2011. Tožniku je naložilo povrnitev stroškov postopka tožene stranke. Tožena stranka je tožnika s sklepom z dne 24. 11. 2010 premestila iz delovnega mesta policista specialista – varnostnika CVZ v uradniškem nazivu policist specialist I, v operativno – komunikacijski center, oddelek za varovanje, na delovno mesto policist, v uradniškem nazivu policist I. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je bila premestitev zakonita, saj je bila potrebna zaradi učinkovitejšega dela organa, v katerega je bil tožnik premeščen. Kljub skoposti obrazložitve izpodbijanega prvostopenjskega sklepa tožene stranke, ta samo zaradi tega ni nezakonit. Tožena stranka lahko v sodnem postopku dokazuje, da je bila premestitev res potrebna zaradi vzpostavitve učinkovitejšega in smotrnejšega dela organa.

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo prvostopenjskega sodišča, zato je zavrnilo pritožbo tožnika in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Vrhovno sodišče je s sklepom VIII DoR 31/2015-6 z dne 22. 4. 2015 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je sklep o premestitvi javnega uslužbenca zaradi delovnih potreb brez njegovega soglasja zakonit, čeprav ne vsebuje vsebinske obrazložitve razloga za premestitev.

4. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje tožnik vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da mora predstojnik v primeru premestitve po 3. točki prvega odstavka 149. člena Zakona o javnih uslužbencih (v nadaljevanju ZJU, Ur. l. RS, št. 56/2002 in naslednji) v sklepu o premestitvi vsebinsko obrazložiti razloge za sprejem takšne odločitve. Tudi prvi odstavek 24. člena ZJU določa, da je potrebno o pravicah in obveznostih javnega uslužbenca odločiti s pisnim sklepom, ki mora biti obrazložen ter vročen. Samo tako se javni uslužbenec lahko seznani z razlogi odločitve in jih nato sprejeme ali pred sodiščem zahteva preizkus njihove utemeljenosti. V nasprotnem primeru niti ne more izpodbijati sklepa, če mu razlogi za odločitev niso znani. Poleg tega bi bil primoran sprožiti sodni spor o zakonitosti takšnega sklepa samo zato, da bi se lahko seznanil z utemeljitvijo razloga za premestitev in bi na ta način tudi dvostopenjski interni postopek po ZJU izgubil svoj pomen. To pomeni, da tožniku zaradi neobrazloženosti sklepa, s katerim je bilo poseženo v njegove pravice in pravni položaj, ni bilo omogočeno minimalno pravno varstvo.

5. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) vročena toženi stranki, ki v odgovoru predlaga njeno zavrnitev.

6. Revizija je utemeljena.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče na podlagi drugega odstavka 371. člena ZPP preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.

8. Iz dejanskih ugotovitev sodišč nižje stopnje izhaja, da je bil tožnik s prvostopenjskim sklepom z dne 24. 11. 2010 premeščen z delovnega mesta policist specialist – varnostnik CVZ v uradniškem nazivu policist specialist I, v operativno – komunikacijski center, oddelek za varovanje, na delovno mesto policist, v uradniškem nazivu policist I. V obrazložitvi tega sklepa je navedeno samo, da se premesti „zaradi zagotovitve učinkovitejšega oziroma smotrnejšega dela organa“. To predstavlja prepis zakonskega besedila razloga za premestitev zaradi delovnih potreb iz 3. točke prvega odstavka 149. člena ZJU, ki določa, da se javnega uslužbenca premesti, če „predstojnik oceni, da je mogoče na ta način zagotoviti učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa.“ Komisija je s sklepom z dne 26. 1. 2011 zavrnila tožnikovo pritožbo, pri čemer razen sklicevanja na 3. točko prvega odstavka 149. člena ZJU tudi ni pojasnila razloga premestitve. Obrazložila je sicer, da bi posebno obrazložitev moral vsebovati že prvostopenjski sklep o premestitvi, vendar ne gre za kršitev, ki bi imela za posledico odpravo (pravilno: razveljavitev) sklepa, saj to tudi ne izhaja iz stališča Višjega delovnega in socialnega sodišča. 9. Za delavce policije se uporabljajo splošni in posebni predpisi, ki urejajo delovna razmerja, zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje delavcev, če s tem zakonom ni določeno drugače (prvi odstavek 65. člena Zakona o policiji - v nadaljevanju ZPol). Ker v obravnavani zadevi ne gre za primer uporabe posebne ureditev po ZPol, je treba uporabiti ZJU.

10. V zadevi VIII Ips 37/2015 z dne 8. 9. 2015 je Vrhovno sodišče sprejelo stališče, da morebitno pomanjkljivo obrazloženost prvostopenjskega sklepa o premestitvi lahko sanira tudi drugostopenjski organ, ki je v skladu s 35. členom ZJU Komisija. Sklep predstojnika o premestitvi in sklep Komisije kot celota predstavljata odločitev delodajalca o pravici oziroma obveznosti javnega uslužbenca.

11. Komisija mora pri odločanju o pritožbah uporabljati zakon, ki ureja splošni upravni postopek (prvi odstavek 39. člena ZJU). To ob izhodišču, da je treba sklep predstojnika o premestitvi in sklep Komisije obravnavati kot celoto, pomeni, da mora Komisija pri zagotavljanju standarda zadostne obrazložitve ob presoji pritožbe javnega uslužbenca zoper prvostopenjski sklep poleg določbe 24. člena ZJU upoštevati tudi določbo 214. člena ZUP, iz katere izhaja, kaj mora vsebovati obrazložitev odločbe (1). To izhaja tudi iz prvega odstavka 254. člena ZUP, po katerem se določbe tega zakona, ki se nanašajo na odločbo, smiselno uporabljajo tudi za odločbo o pritožbi. Ob ustrezni razlagi določb ZJU in ZUP v primeru odločanja po vsebini mora torej vsaj organ druge stopnje zagotoviti takšno obrazloženost odločbe, ki ustreza zakonskim zahtevam. Standardu obrazloženosti pisnega sklepa o pravici oziroma obveznosti javnega uslužbenca ne zadosti le prepis zakonske opredelitve razloga za premestitev javnega uslužbenca.

12. V postopku v delovnih in socialnih sporih se uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, če ni z ZDSS-1 določeno drugače (19. člen ZDSS-1). V zvezi z določbami ZPP in načinom uresničevanja ustavnih pravic do enakega varstva pravic in do sodnega varstva (22. in 23. člen Ustave) to napotuje na razlago, da se mora tožnik seznaniti s pomembnimi dejstvi v zvezi z njegovo premestitvijo že pred vložitvijo tožbe, saj jih bo le tako tudi ustrezno prerekal (po tem, ko se bo z njimi sploh seznanil) oziroma jim nasprotoval in tako utemeljil svoj tožbeni zahtevek. Ob tolmačenju sodišč nižje stopnje, da lahko tožena stranka razloge za premestitev zatrjuje in dokazuje šele v sodnem postopku (bistveni pa so ti razlogi), bi to pomenilo, da bi lahko tožnik podal ustrezne navedbe (ugovore zoper sklep o premestitvi) šele po odgovoru na tožbo tožene stranke, kar pa je postopkovno nesprejemljivo (2).

13. V obravnavanem primeru se sklep prvostopenjskega organa tožene stranke sklicuje na zakonski tekst iz 3. točke prvega odstavka 149. člena ZJU, vendar po presoji sodišč nižjih stopenj samo zato še ni nezakonit. Glede na to, da sodišči navajata, da je dokazno breme na toženi strani in mora šele v sodnem postopku dokazati utemeljenost razloga za premestitev, je mogoče šteti, da se navedena presoja nanaša tudi na sklep drugostopenjskega organa, ki razen sklicevanja na 3. točko prvega odstavka 149. člena ZJU prav tako ne vsebuje vsebinske obrazložitve razloga premestitve. Ob zavzetem stališču, da premestitve ni mogoče pojasniti le s prepisom zakonskega razloga, temveč mora biti razlog tudi obrazložen (vsaj v odločbi drugostopenjskega organa), to sicer ne pomeni zahteve po dolgi in natančni obrazložitvi, temveč po obrazložitvi v skladu z (navedenimi) zakonskimi zahtevami, pomeni drugačna presoja sodišč nižjih stopenj zmotno uporabo materialnega prava.

14. Enako je Vrhovno sodišče že odločilo v zadevi VIII Ips 104/2015 z dne 24. 11. 2015. 15. Ker so ugotovljena vsa pravnorelevantna dejstva, odločitvi sodišč prve in druge stopnje pa sta materialnopravno zmotni, je revizijsko sodišče reviziji tožnika ugodilo ter na podlagi prvega odstavka 380. člena ZPP pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje spremenilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe.

16. Po določbi drugega odstavka 165. člena ZPP sodišče, če spremeni odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, ali če to odločbo razveljavi in tožbo zavrže, odloči o stroških vsega postopka. Tožnik je upravičen do povrnitve stroškov pred sodiščem prve in druge stopnje v znesku 2.587,30 EUR: nagrada za postopek 378,30 EUR, pristop na narok dvakrat po 349,20 EUR, materialni stroški 20,00 EUR, sodna taksa za tožbo 41,00 EUR, 22 % DDV na odvetniške storitve (3), odgovor na pritožbo v prvotnem postopku 504,00 EUR, materialni stroški 20,00 EUR, 22 % DDV na odvetniške storitve, pritožba 504,00 EUR, materialni stroški 20,00 EUR, sodna taksa 20,00 EUR, 22 % na odvetniške storitve. Ker je tožnik uspel z revizijo, je upravičen tudi do povrnitve revizijskih stroškov, ki znašajo 808,60 EUR: revizija 630,00 EUR, materialni stroški 20,00 EUR, sodna taksa za revizijo 20,00 EUR, 22 % DDV na odvetniške storitve.

Op. št. (1): Obrazložitev odločbe obsega: 1) razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; 2) ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katero je le-to oprto; 3) razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; 4) navedba določb predpisov, na katere se opira odločba; 5) razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo; 6) razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank (prvi odstavek 214. člena ZUP). Iz petega odstavka istega člena izhaja, da če je pristojni organ po zakonu upravičen zadevo rešiti po prostem preudarku, mora v obrazložitvi poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena navesti ta zakon in razloge, zakaj je tako odločil, in kako je uporabil obseg in namen prostega preudarka.

Op. št. (2): Navedeno se npr. nanaša na vprašanja utemeljitve tožbe, popolnosti tožbe, (ne)možnosti izdaje zamudne sodbe, itd. Op. št. (3): K storitvi za pristop na drugi narok stroški DDV niso bili priglašeni.