Jedro

V skladu z definicijo delovnega razmerja opravlja delavec delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. To pomeni, da je za organizacijo dela, vključno z nadzorom nad izvedbo organizacijskih navodil, odgovoren delodajalec. Z vidika zagotavljanja varnih delovnih pogojev tako ZDR (prvi odstavek 43. člena), kot Zakon o varnosti in zdravju pri delu (5. člen) delodajalcu še posebej nalagata aktivno vlogo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v pretežni meri ugodilo tožnikovemu tožbenemu zahtevku in toženi stranki naložilo, da mu iz naslova odškodnine zaradi poškodbe pri delu z dne 3. 3. 2003 izplača 11.693,32 EUR (za pretrpljene telesne bolečine in neugodnosti v zvezi z zdravljenjem 5.424,80 EUR, iz naslova utrpljenega strahu 1.251,88 EUR in iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 4.172,93 EUR) z zakonskimi zamudnimi obrestmi in stroški postopka. Ugotovilo je, da je za tožnikovo poškodbo v celoti odškodninsko odgovorna tožena stranka po pravilih o krivdni odgovornosti.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Ob ugotovitvah, sprejetih na podlagi izvedenih dokazov (zaslišanja prič in tožnika ter listinskih dokazov) je soglašalo z ugotovljeno krivdno odgovornostjo tožene stranke ter z izključitvijo tožnikove sokrivde in presodilo, da v zvezi s tem izvedba predlaganega dokaza s pridobitvijo izvedeniškega mnenja s področja varnosti pri delu ni bila potrebna.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje tožena stranka vlaga revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da sodišče ni navedlo resnih razlogov za zavrnitev izvedbe dokaza z izvedencem s področja varnosti pri delu. S tem ji je onemogočilo dokazovanje, da za tožnikovo nezgodo ni podana njena krivdna odgovornost, oziroma da je tožnik tudi sam vsaj krivdno soprispeval k nastanku poškodbe, tako da je bila njena odškodninska odgovornost vsaj delno izključena. V posledici tega je sodišče tudi zmotno uporabilo materialno pravo glede presoje njene izključne odškodninske odgovornosti.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Na podlagi 371. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri tem pa na pravilno uporabo materialnega prava pazi tudi po uradni dolžnosti. Ob tem je sodišče vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

6. Sodišče je izdalo izpodbijano sodbo na podlagi naslednjih dejanskih ugotovitev: tožnik je pri toženi stranki opravljal delo skladiščnika; spornega dne sta delavki iz sedeža tožene stranke tožniku sporočili, da bo prispela večja kamionska pošiljka iz tujine. Tožnik jih je opozoril, da lahko prevzame v skladišče tako pošiljko le, če premakne večji kopirni stroj, teže preko 500 kg iz skladišča na skladiščno rampo in naj mu v ta namen pošljeta nekoga v pomoč. Ob prispetju kamiona s pošiljko je tožnik zopet klical pristojno delavko na upravi tožene stranke za zagotovitev pomoči pri umiku fotokopirnega stroja iz skladišča, in ko pomoči ni bilo, je stroj na skladiščno rampo prestavil ob pomoči voznika tovornjaka, ki se je v pomoč ponudil, da bi prekinil zastoj razkladanja tovornjaka; ko se je voznik že napotil proti tovornjaku, se je pričel kopirni stroj na koleščkih na skladiščni rampi premikati proti robu. Da bi ga tožnik zadržal, je skočil z rampe, pri tem pa se je stroj že prevrnil in pri padcu oplazil tožnika po levi strani telesa; pri tem je tožnik utrpel zlom vratu in telesa leve lopatice z razmikom, udarnino levega stegna z raztrganino podkožja in udarnino levega gležnja, zaradi česar je trpel dolgotrajnejše intenzivne bolečine, utemeljen strah in posledično 5 % trajno zmanjšanje življenjskih aktivnosti; šele po tožnikovi nezgodi je tožena stranka pošiljko preusmerila na skladiščenje v skladišče drugega podjetja.

7. V skladu z definicijo delovnega razmerja opravlja delavec delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca (4. člen Zakona o delovnih razmerjih – v nadaljevanju ZDR). To pomeni, da je za organizacijo dela, vključno z nadzorom nad izvedbo organizacijskih navodil, odgovoren delodajalec. Z vidika zagotavljanja varnih delovnih pogojev pri tem tako ZDR (prvi odstavek 43. člena), kot Zakon o varnosti in zdravju pri delu (v nadaljevanju ZVZD) delodajalcu še posebej nalagata aktivno vlogo (5. člen ZVZD).

8. Na podlagi navedenih dejanskih ugotovitev in upoštevaje navedene zakonske določbe, je sodišče druge stopnje utemeljeno ugotovilo, da predlog za pribavo še posebnega izvedeniškega mnenja s področja varnosti pri delu ni bil utemeljen, saj se nerazčiščena strokovna vprašanja s področja varnosti pri delu niso odpirala. Zato je sodišče navedeni dokazni predlog utemeljeno zavrnilo na podlagi določb drugega odstavka 287. člena ZPP. V reviziji smiselno očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 2. točko prvega odstavka 370. člena ZPP zato ni podana.

9. Sodišče je utemeljeno presodilo, da kljub opozorilu tožnika, da lahko najavljeno pošiljko sprejme v skladišče le ob premaknitvi težkega kopirnega stroja na skladiščno rampo, in kljub opozorilu, da za to potrebuje pomoč drugih delavcev, tožena stranka ob prispeli pošiljki dela ni organizirala tako, da bi bilo tožniku zagotovljeno varno delo. Niti ni pravočasno zagotovila drugih ustreznejših prostorov za skladiščenje, niti ni tožniku zagotovila ustrezne pomoči za varno prestavitev težkega kopirnega stroja. V položaju, v kakršnem se je tožnik ob dospeli kamionski pošiljki znašel (ni šlo za prvo premikanje kopirnega stroja na skladiščno rampo glede na predhodne podobne primere), je sodišče utemeljeno presodilo, da tožniku ni mogoče očitati neposredne sokrivde za nastanek nezgode in za njene posledice. Zato sodišče ni zmotno uporabilo določb prvega odstavka 131. člena, v zvezi s 135. in 170. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), upoštevaje določbe prvega odstavka 184. člena ZDR, da mora delodajalec delavcu povrniti škodo, ki mu je povzročena na delu oziroma v zvezi z delom, po splošnih pravilih civilnega prava. Višine odmere denarne odškodnine revizija ne izpodbija in zato sodišče izpodbijane sodbe v tem delu ni preizkušalo.

10. Glede na navedeno je sodišče ugotovilo, da revizijski razlogi niso podani. Zato je na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.