Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je (med drugim) ugotovilo, da v skupno premoženje pravdnih strank sodi skupna terjatev do toženke v višini 205.080,00 EUR, kar predstavlja povečanje vrednosti toženkinih nepremičnin iz naslova skupnih vlaganj, kupnina od prodaje vozila Peugeot 207 v višini 2.300,00 EUR, premičnine v toženkini hiši na naslovu ..., denarna sredstva, ki jih je imel tožnik 1. 10. 2017 na svojem TRR računu v znesku 36.449,26 EUR, motorno kolo Yamaha in dva kompleta motorističnih usnjenih oblačil, motornih škornjev in čelad; kar zahtevata pravdni stranki več ali drugače glede obsega skupnega premoženja je zavrnilo (IV. točka izreka). Ugotovilo je, da delež tožnika na skupnem premoženju znaša 55 %, delež toženke pa 45 %; višji zahtevek obeh pravdnih strank je zavrnilo (V. točka izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek, da je toženka dolžna tožniku plačati zakonske zamudne obresti od zneskov, navedenih v izreku (VI. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je toženkino pritožbo v celoti zavrnilo, tožnikovi pritožbi pa delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje delno spremenilo, tako da je v V. točki izreka določilo, da delež tožnika na skupnem premoženju znaša 65 %, delež toženke pa 35 %; VI. točko izreka je razveljavilo in v tem delu postopek ustavilo ter pravdni stranki glede plačila zakonskih zamudnih obresti napotilo na nepravdni postopek. V ostalem delu je pritožbo tožnika zavrnilo. Odločilo je še o pritožbenih stroških.

3. Tožnik v predlogu za dopustitev revizije trdi, da je treba v obravnavani zadevi namesto Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) uporabiti Družinski zakonik (v nadaljevanju DZ). Ne strinja se, da prihranki na tožnikovem TRR, ki jih ni več, sodijo v skupno premoženje pravdnih strank. Nadalje meni, da bi morali sodišči prve in druge stopnje pri ugotavljanju višine skupne terjatve pravdnih strank iz naslova vlaganj upoštevati vrednost toženkine nepremičnine ob izdelavi cenilnega mnenja in ne na dan razpada življenjske in ekonomske skupnosti. Zatrjuje tudi kršitev 22. člena Ustave. Predlaga dopustitev revizije glede vprašanj, (1) ali po uveljavitvi DZ obstaja pravna podlaga za uporabo določb prej veljavnega ZZZDR; (2) ali se lahko zahteva ugotovitev obstoja skupnega premoženja (prihrankov na tožnikovem TRR) na dan razpada življenjske skupnosti, čeprav v času sojenja tega skupnega premoženja (prihrankov na tožnikovem TRR) ni več; (3) ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da sodišče prve stopnje s tem, ko je v izreku sodbe sámo spremenilo trenutek (datum), na katerega se je nanašala ugotovitev obstoja prihrankov na tožnikovem TRR, ni prekoračilo tožbenega zahtevka po nasprotni tožbi; (4) kateri trenutek (razpad zveze ali izdelava cenitve v sojenju) je relevanten za ugotavljanje višine skupne terjatve iz naslova vlaganj v nepremičnino enega od zakoncev; in (5) ali sta sodišči prve in druge stopnje s tem, ko sta kljub ugotovitvi, da je tožnik en komplet motoristične opreme podaril hčerki, vseeno presodili, da v skupno premoženje sodita dva kompleta motoristične opreme, ravnali samovoljno (22. člen Ustave).

4. Predlog ni utemeljen.

5. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niso podani, zato je Vrhovno sodišče tožnikov predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).