Jedro

Pogoj za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni preverjanje, pač pa (ne)obstoj možnosti zaposlitve pod spremenjenimi pogoji. Odpoved je nezakonita le, če možnost zaposlitve pod spremenjenimi pogoji obstaja, pa je delodajalec delavcu ni ponudil, ne pa že, če delodajalec pred odpovedjo ne preveri, ali ta možnost obstaja.

Delavec, ki uveljavlja ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, mora navesti, na katerih dejstvih temelji njegov zahtevek (npr. neobstoj odpovednega razloga, pretečen rok za podajo odpovedi, možnost zaposlitve pod spremenjenimi pogoji itd.). S tem, ko navede dejstva, na katera opira svoj zahtevek, delavec začrta obseg dolžnega dokazovanja delodajalca. Če nekega dejstva, od katerega je lahko tudi odvisna zakonitost odpovedi, ne izpostavi kot spornega, ga nasprotni stranki ni treba dokazovati.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka krije sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 20. 12. 2010, za vrnitev tožnika na delo in za priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja. Ugotovilo je, da je obstajal utemeljen odpovedni razlog, saj je bilo tožnikovo delovno mesto ukinjeno in je zato prenehala potreba po delu iz pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka zaradi zmanjšanega obsega dela na delovnem mestu pomožni delavec v reciklaži tega delovnega mesta ni več potrebovala, saj so delavci, ki so delali na mlinu, prevzeli tudi delo sortiranja, tako da je vsak delavec, ki je delal na mlinu, tudi sam presortiral svoj material in ga zmlel, kar je bilo prej tožnikovo delo. Tudi materiala, ki ga je bilo treba presortirati, je bilo manj, ker se je dobava s strani A. od septembra 2010 zmanjševala. Sodišče je tudi ugotovilo, da tožena stranka za tožnika ni imela delovnega mesta, na katerega bi ga pod spremenjenimi pogoji lahko zaposlila. Za delo viličarista ni bil zmožen, saj zaradi zdravstvenih omejitev ni bil zmožen za delo na višini in za vožnjo viličarja, niti za delo pri strojih in niti za težko fizično delo, kot je dviganje in prenašanje bremen, težjih od 23 kg. Drugega ustreznega dela pa tudi ni bilo.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnika in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Pritrdilo je pravni presoji glede obstoja poslovnega razloga in glede možnosti zaposlitve tožnika pod spremenjenimi pogoji. V zvezi z obveznostjo iz tretjega odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji) in četrtega odstavka 83. člena ZDR je pojasnilo, da tožnik v postopku ni pravočasno postavil trditve, da tožena stranka ni preverila, ali pred odpovedjo obstaja možnost za zaposlitev pod spremenjenimi pogoji in da ga o nameravani odpovedi ni obvestila.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je pravočasno revizijo vložil tožnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Predlaga spremembo sodbe sodišča druge stopnje, podredno pa razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču druge stopnje v novo sojenje. Navaja, da je bila tožena stranka glede na obrnjeno dokazno breme dolžna dokazati, da je preverila možnosti zaposlitve pod spremenjenimi pogoji, vendar pa ni ponudila nikakršne trditvene podlage, da je opravila svojo dolžnost. Enako velja tudi za vročitev pisnega obvestila o nameravani odpovedi v skladu s četrtim odstavkom 83. člena ZDR. Navaja še, da tožena stranka ni vedela za tožnikovo zdravstveno stanje, saj je zakonita zastopnica med zaslišanjem izjavila, da zdravniškega izvida do tega delovnega spora sploh ni videla. To pomeni, da pri preveritvi možnosti prezaposlitve ob odpovedi tega ni mogla upoštevati. Uveljavlja kršitev ustavne pravice enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP).

6. Revizija, ki uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava, v celoti izhaja iz očitka zmotne uporabe 82. člena ZDR, to je določbe o obrnjenem dokaznem bremenu, ki naj bi mu tožena stranka glede preverjanja možnosti zaposlitve pod spremenjenimi pogoji in vročitve obvestila o nameravani odpovedi, ne zadostila.

7. Zakon ne predpisuje nekega posebnega postopka oziroma načina, na katerega naj delodajalec preveri in realizira možnost zaposlitve pod spremenjenimi pogoji. Delodajalcu tudi ne nalaga, da v odpovedi pogodbe o zaposlitvi navede, kako je preveril to možnost. Da nima ustreznega delovnega mesta, na katerem bi delavca lahko zaposlil pod spremenjenimi pogoji, delodajalec lahko dokazuje v sodnem postopku (1). Pogoj za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni preverjanje, pač pa (ne)obstoj možnosti zaposlitve pod spremenjenimi pogoji. Odpoved je nezakonita le, če možnost zaposlitve pod spremenjenimi pogoji obstaja, pa je delodajalec delavcu ni ponudil, ne pa že, če delodajalec pred odpovedjo ne preveri, ali ta možnost obstaja.

8. Po prvem odstavku 82. člena ZDR je (materialno) dokazno breme v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca res na slednjem, kar pa ne pomeni, da v delovnem sporu o zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne veljajo določbe ZPP o (procesnem) dokaznem bremenu. Materialno dokazno breme delavca ne razbremeni procesne dolžnosti, da navede dejstva in ponudi dokaze, s katerimi utemeljuje svoj zahtevek (212. člen ZPP). To pomeni, da mora delavec, ki uveljavlja ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, navesti, na katerih dejstvih temelji njegov zahtevek (npr. neobstoj odpovednega razloga, pretečen rok za podajo odpovedi, možnost zaposlitve pod spremenjenimi pogoji itd.). S tem, ko navede dejstva, na katera opira svoj zahtevek, delavec začrta obseg dolžnega dokazovanja delodajalca. Če nekega dejstva, od katerega je lahko tudi odvisna zakonitost odpovedi, ne izpostavi kot spornega, ga nasprotni stranki ni treba dokazovati. Konkretno je upoštevaje prvi odstavek 82. člena ZDR dokazno breme tudi glede izpolnitve obveznosti iz tretjega odstavka 88. člena ZDR na delodajalcu, vendar le, če delavec zatrjuje vsaj to, da delodajalec te obveznosti ni izpolnil. Trditveno breme, da je možnost zaposlitve pod spremenjenimi pogoji ob odpovedi obstajala, je v skladu z 212. členom ZPP na delavcu, ki zatrjuje nezakonitost odpovedi, na delodajalcu pa je, da na podlagi prvega odstavka 82. člena ZDR dokaže, da te možnosti ni bilo. Enako velja za obvestilo o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz četrtega odstavka 83. člena ZDR. Če delavec meni, da je odpoved nezakonita, ker mu delodajalec ni vročil obvestila o nameravani odpovedi, mora to pravočasno navajati.

9. Niti v tožbi niti na narokih in v kasnejših vlogah, podanih pred prvo odločitvijo sodišča prve stopnje z dne 22. 11. 2011 (2), tožnik ni omenil možnosti zaposlitve pod spremenjenimi pogoji iz tretjega odstavka 88. člena ZDR in obvestila o nameravani odpovedi iz četrtega odstavka 83. člena ZDR. Revizijska trditev, da je pravočasno uveljavljal neizpolnitev obveznosti iz tretjega odstavka 88. člena ZDR, je neresnična. Iz navedb o diskriminaciji in zdravstvenih razlogih za nemožnost izpolnjevanja delovnih obveznosti (s katerimi je utemeljeval neobstoj poslovnega razloga) ob še tako širokem razumevanju ni bilo mogoče sklepati, da tožnik zatrjuje možnost zaposlitve pod spremenjenimi pogoji (kot skuša to prikazati v reviziji). Zato so revizijski očitki o tem, kaj vse je sodišče prve stopnje ugotavljalo brez ustrezne trditvene podlage, ki bi jo morala ponuditi tožena stranka in s tem kršilo (posledično tudi sodišče druge stopnje) določbe pravdnega postopka in tožnikove ustavne pravice, povsem neutemeljeni.

10. Ker niso podani z revizijo uveljavljeni razlogi, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo. Zavrnitev revizije zajema tudi njen stroškovni del. 11. Tožena stranka krije sama svoje stroške odgovora na revizijo v skladu s petim odstavkom 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004).

Op. št. (1): Zato ni pomembno, ali je v konkretnem primeru zakonita zastopnica že ob odpovedi vedela za tožnikove zdravstvene omejitve.

Op. št. (2): Vrhovno sodišče v tem sporu odloča že tretjič.