Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je tožnik s tem, ko je vozilo prevzel v posest, izgubil možnost uveljavljanja pravnih posledic neizpolnitve in mu na razpolago ostanejo le jamčevalni zahtevki, oziroma glede možnosti odstopa od pogodbe v primeru, če je slednja v znatnem bistvenem delu ostala neizpolnjena, ali so bili torej 103., 105., 110. in 111. člen OZ pravilno uporabljeni.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je tožnik s tem, ko je vozilo prevzel v posest, izgubil možnost uveljavljanja pravnih posledic neizpolnitve in mu na razpolago ostanejo le jamčevalni zahtevki, oziroma glede možnosti odstopa od pogodbe v primeru, če je slednja v znatnem bistvenem delu ostala neizpolnjena, ali so bili torej 103., 105., 110. in 111. člen OZ pravilno uporabljeni.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je toženec dolžan tožniku vrniti 6.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zneska 1.800,00 EUR od 15. 6. 2014 dalje, od zneska 4.200,00 EUR pa od 16. 6. 2014 dalje (I. točka izreka). Hkrati ob celotnem vračilu glavnice in obresti bo tožnik tožencu vrnil v posest osebno vozilo Renault Megane Grandtour (II. točka izreka). Odločilo je še, da mora toženec tožniku povrniti njegove pravdne stroške v znesku 2.248,82 EUR.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek za vračilo 6.000,00 EUR kupnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi, pri čemer bi tožnik hkrati ob celotnem vračilu glavnice in obresti toženi stranki vrnil v posest osebno vozilo. Odločitev o pravdnih stroških je razveljavilo in v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Odločitev o pritožbenih stroških je pridržalo za končno odločbo.

3. Zoper sodbo pritožbenega sodišča je tožeča stranka vložila predlog za dopustitev revizije. Predlaga dopustitev revizije glede vprašanj: Ali je tožnik s tem, ko je prevzel vozilo v posest, izgubil možnost uveljavljanja pravnih posledic neizpolnitve in mu na razpolago ostanejo le jamčevalni zahtevki, oziroma glede možnosti odstopa od pogodbe v primeru, če je slednja v znatnem bistvenem delu ostala neizpolnjena, ali so bili torej 103., 105., 110. in 111. člen OZ pravilno uporabljeni, ter ali je bila tožniku kršena pravica do sodelovanja v postopku in enakega varstva pravic (22. člen Ustave), ker se sodišče druge stopnje ni opredelilo do ugotovitev, da je od pogodbe odstopil. Meni, da je napačno stališče sodišča druge stopnje, da je zaradi prevzema vozila v posest izgubil možnost uveljavljati pravne posledice neizpolnitve. Ker mu niso bili izročeni dokumenti za registracijo vozila, izpolnitev ni bila opravljena. Izpolnitev zgolj s prenosom vozila v posest ne odgovarja temeljnemu namenu pogodbenih strank in smislu pogodbe. Brez dokumentov vozila ni mogoče uporabljati niti razpolagati z njim. Presoja, kakšen mora biti predmet in način izpolnitve, da je o izpolnitvi sploh mogoče govoriti, je izostala. Življenjsko logično je, da povprečen človek ne bi kupil vozila brez možnosti registracije in prepisa, saj takšna izpolnitev nima smisla. Tožnik prevzema vozila v posest ni štel kot sprejem izpolnitve, temveč je štel, da toženec obveznosti ni v celoti izpolnil. V skladu z 110. členom OZ od pogodbe ni mogoče odstopiti le, če gre za neizpolnitev neznatnega dela obveznosti - a contrario je odstop mogoč, če ni bil izpolnjen relevanten del obveznosti. Tožnik je podrejeno res uveljavljal jamčevalne zahtevke, vendar zaradi drugih napak (prevrteni kilometri, prikrite poškodbe vozila). Na ta način je želel zavarovati jamčevalne zahtevke za primer, da bi mu toženec pravočasno izročil dokumente za registracijo. Tudi če bi sledili stališču sodišča druge stopnje, da gre za nepravilno izpolnitev, je treba tožniku, ki nepravilno izpolnitev šteje kot neizpolnitev, priznati pravne posledice neizpolnitve. Sicer pa se upravičenja iz naslova neizpolnitve in nepravilne izpolnitve med seboj ne izključujejo. Z izpodbijano sodbo je sodišče druge stopnje odstopilo od odločbe Vrhovnega sodišča III Ips 107/2006, po kateri šele registracija vozila kupcu omogoči polno izvrševanje lastninskih upravičenj, kot tudi od stališča v odločbi II Ips 577/2006, da je relevantno, ali dogovorjena izpolnitev pomeni celoto ter ali delna izpolnitev odgovarja namenu pogodbenih strank. Če ni tako, delna izpolnitev šteje za neizpolnitev. O razmejitvi med neizpolnitvijo, nepopolno delno izpolnitvijo, nepravilno izpolnitvijo in izpolnitvijo sodne prakse Vrhovnega sodišča še ni.

4. Predlog je delno utemeljen.

5. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku so izpolnjeni glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tem obsegu dopustilo.